[valsidalado]
> [153]
> > [valsidalado]

> Znova hvala, čeprav izgleda že kot pretirana pohvala; a ker
> je prav zanimivo utemeljena: spogleduje se s podzavestjo,
> vsakogar najbolj iskreno svojo lastno nevesto, mi/nam lahko
> dosti pove, stvari (predelane misli) postavi na svoje mesto,
> kar med ljudmi ni prav često - ne sili nas/jih na pot v novo
> mesto, premlevamo na isti način isto, le tu/tam in nikoli na čisto...
>
> O zlorabi pa ne gre izgubljati besed; življenje, že samo po sebi, je
> preveč zanimivo, izzivalno, lepo... da bi iz zlorabe mesil(i) testo.
>
> Sodražan

Super. Je tvoje? Ja.

Sam premalo resno jemljem življenje oz. preveč samo sanjam o čudežih, glede na to, da so mi všeč tudi taki prizori, kot tisti (oprosti), ko v Vojni zvezd Obi van Kenobi v nekem lokalu nekemu nasilnežu reče: 'Go home and rethik your life' ('Pojdi domov in znova premisli svoje življenje', www.youtube.com/watc...iiGJq4IFvo ). Tip, ki je bil malo pred tem majčkeno prepotenten, enostavno tiho spoka in gre... Ali pa tisti (spet film), ko Ben Hurju rimski stražarji na poti proti galeji ob vodnjaku na na nekem skalnem grebenu ne dovolijo, da bi pil vodo. Pa pristopi dolgolas moški, ki ga vidiš samo v hrbet, in Ben Hurju ponudi piti. Moški pogleda stražarja v oči. Stražar se zjoka, kakakor otrok ( www.youtube.com/watc...Vlf7OiiTJE ) ...

Sem in tja se mi zdi, ko mi kaj uspe odkriti, da... sedaj pa kar bo... pa potem ni. Ko kdo včasih vidi solzo, niti ne ve, da je to nasmeh... Malo otročje in neresno upam na čudeže - ali pa mogoče preresno sanjam, kaj pa vem. Ne vem, zakaj je vse tako težko. Zaradi neznanja ali zaradi premalo vere. Fino je, kadar je oboje eno in isto.