[valsidalado]
> [Inside]
> Ja kot vidis sem bil kar fejst zminusiran, ker seveda vecinoma desni del baze hoce zminimalizirat svojo krivdo na 4+2 leti vlade ostali del pa prilepiti levici zato ne pristajajo na taksno vsegliharjenje. Vedeti je treba da je res najvec ljudi iz levice prisesanih na ta javni nektar in ga nemilosrdno vsako leto huje crpa na svoje privat racune. Toda obenem ni na tej nasi desnici videti da bi poskusali ravnati drugace, torej da bi ta kapital zascitili pravno.
> Priznam da ne vem tocno kaj opisujes s to zascito tega druzbenega kapitala predvsem kako to naredit, da ljudje zaposleni lahko dobijo samo toliko kot zasluzijo s placo. Pri nas tudi zasebni kapital in lastnina niso dovolj zasciteni, da bi se bolj intenzivno splacalo siriti firme v gospodarstvu, kjer moras vedno vec skrivati pred drzavo za golo prezivetje.
> Ne vem kot da nekdo hoce dokazat da res nismo sposobni imet svoje drzave tako da nam sproti vec pokrade kot pridelamo. To je noro, da so vsi skupaj najprej 45 let dograjevali gospodarstvo do neke tocke dokler se niso skregali kdo kaj dobi in kdo kaj naredi nato sli zaradi tega vsak na svoje in namesto da bi svoje cuvali so isti ljudje to premozenje razdelili med sebe. Od cesa bo zivel JS gospodje?

> Priznam da ne vem tocno kaj opisujes s to zascito tega druzbenega kapitala predvsem kako to naredit,

Ne bi tega spet ta hip na dolgom razlagal. Nakratko: družbeni in državni kapital, družba in država - ti pojmi morajo biti v ustavi opredeljeni, družba (davkoplačevalci kot celota) in država dva makro-subjekta (dve ločeni postavki v knjigovodstvu itd.), sicer davkoplačevalci kakšnega dobropisa pač ne dobijo... Sveda so pa lastniška pooblastila eno, najemniška oz. uslužnostna (upraviteljska) pa drugo. Upravitelj ne sme biti lastnik kapitala, s katerim upravlja, vsaj ne na tako neobvladljivem nivoju, kot je država, ko uprava postane takorekoč fizično neobvladljiva (v bistvu celo pravno, ko uprava niti kolektivu več ni odgovorna itd.). Ne bom tega kratkega pojasnila, ki sem si ga dovolil, razumel od tu dalje, kot da se z menoj že strinjaš (ne želim te obremenjevati s tem, da bi mi moral ti sedaj ugovarjati).

Odgovoril sem ti le vtoliko, da ti povem, da sem te 'porajtal'. Drži se. Zaradi minusov se pa ne sekiraj. Tudi minusi nekaj povejo, so lahko tudi znak da si nekoga vrgel iz tira. Seveda lahko pomenijo, da je nekdo dolgočasen, lahko pa tudi znak, da te nekdo niti ne želi brati, da se sprenveda, in so minusi neke vrste alibi, češ, nisem videl, me ne zanima, si out, nisi znotraj plota. Zadnje čase pri meni 'bolj tiho je bilo'; celo minusov ne dobim, kar deluje malo grozljivo; kot neke vrste zatišje pred hudo uro.

Problem je, ker se selimo od teme na temo (pa se je treba ponavljati). Po drugi sztrani pa čutim, da se vseeno bližamo nekemu članku, ki mogoče končno bo Članek (članek z veliko). Ne vem. Upam. Ponavljam se, ker sicer se bomo sprenevedali v nedogled.

Nihče ni rad zarotnik in nihče ne more v neskončnost trditi, da nečesa ni opazil, ker da ni bl dolžan tega opaziti, češ da je dotično pisalo na nekem forumu, ki mu ga ni treba brati, ki da ni kulturen ipd. Enkrat se bo opazilo, kar pišem. Sicer pa vedno več kulturnih replik dobivam, ne samo tistih, da naj že končno utihnem. Vseeno mi pa številka na ignoriran vztrajno narašča, to pa. Alibiji pač...

Vseeno pazim, da alibi (ignoriran) ne bi bil čisto umesten. Ves čas razmišljam o tem, kdaj in kako nehati. Potem ti pa admini rečejo, da bodo v bosoče vpeljali brisanje starih postov - pa si spet tam, da na nek način moraš vztrajati, ker sicer se vse sproti pozabi. Pozabljanje - to je hud problem. Krivci bodo vedno prisegali na zatečeno stanje in za to stanje krivili druge (prav tiste, ki so zatečenemu stanju še najmnaj prispevali), za sabo brisali zločinske sledi, obenem pa tudi dokaze prizadevanja drugih, tako da na koncu krivci prav sebi pripišejo tudi zasluge.

Še enkrat, hvala prav za priznanje, da nečesa ne razumeš najbolje. Meni se ne bi zdelo vredno ponavljati se, če ne bi vedel, koliko truda je treba vložiti v to, da se do kakšnega spoznanja sploh pride (če sam sebi ne bi priznal, da česa pa ne razumem). Še vedno nisem prepričan (niti ne želim biti) v to, kar zagovarjam. Vse je relativno (lokalno). nekaj je lahko samo boljše od drugega. To, kar se pri nas zagovarja, se meni zdi v primerjavi s tem, kar zagovarjam jaz, vse po vrsti pa slabše in manj učinkovito. Tudi za to vztrajam, ker cenim idejo, ker vem, kako težko je do nje priti in ker se nam v resnici mudi najti rešitev (čeprav eni še vedno ovinkarijo in si zastavljajo za cilj popolnoma nemogoče cilje oz. pogoje).

Javni denar in javni kapital je treba koristno uporabiti (kvalitetno), angažirati vse stroke (ne oblastno), čim več ljudi, vsem dati možnosti, ne pa jim oblastno preprečevati, da sploh živijo, kratiti pravico do dela ipd. To se naredi pa tako, da se javnim interesom pravno podredi tudi dražavo (lastniško-pravno seveda, s pomočjo denarja in kapitala; denar je sveta vladar); se pravi ne tako kot sedaj, ko je vse paobratno in vse v koliziji.

To ne pomeni, da sem za kakšno anarhijo. Treba je vzpoostaviti sinergijo. Dati strokam možnost, vsem (na strokoven način), da samostojno branijo javne interese tudi pred samo državo. V bistvu zmedo povzroča izključno oblastnost, oblastnost ima pa svoj začetek v strahu, množica se boji sama sebe, podobno kot človek v bistvu tudi samega sebe, le da se tega sploh ne zaveda (se mu samega sebe pač ni treba bati, včasih pa vseenom ja). Celica živi, ker v sebi čuva neko pradavno morje, nespremenjivo stanje, ga brani pred spremenljivim okoljem. Seveda pa smo skupek celic, ki druga drugi predstavlajo okolje, pač, grožnjo. Zanimivo je, kako je smrt (negibno v nas) v bistvu vzrok življenju. Strahu in grožnje se pa ne občuti vedno kot gožnjo, pač pa največkrat kot neko prilagojenost, kot ravnovesje, kot zmožnost, kot radost...

Se bom navezal zgolj na zadnji odstavek.
V njem imaš nekaj prav zanimivih navezav- celica-sprememba.
Te bi samo dopolnil, celice se povezujejo, a nekje imajo te celice središče uravnavanja- kajne, da to obliko v našem sobivanju izgrajuješ v svoji predstavi.
Hja, o tem središču znanost najmanj ve, ni čudno, da je tudi človeška skupnost tako zmedena.
lpm