Se popolnoma strinjam z avtorjevimi pogledi.

Zaradi nevzdržnega zadolževanja omenjenih članic (in Slovenije) postaja ekonomija zelo ranljiva. Vsak konkurenčni udarec iz področij izven EU bo bolj boleč in iz nekoč ekonomske velesile bomo kmalu postali podobni Japonski.

Socializacija izgub je vedno prinašala nazadovanje in treba je na glas zavpiti, da Bruselj svojega dela ne opravlja več. Vsi ti mehanizmi pomoči ne temeljijo na dejanskih spremembah ekonomskih in fiskalnih sistemov ampak na golem tiskanju denarja in spodbujanju potrošnje. Hudič pa je, da sposojenega denarja ne potrošimo za domače izdelke/storitve, ampak gre ta denar povečini v tujino. Tako da za 100 sposojenih in porabljenih evrov v državi (državni ekonomiji) ostane v državi morda kakih 25, kar pa ni vredno omembe, saj je obenem zraslo breme obresti.

Čakati na čudež/preobrat/rast gospodarstva je pravljica, ki jo verjamejo le še evrokrati in njim podložni ekonomisti. Globalna konkurenca je vse močnejša in dokler se Evropa ne more nasloniti na varčne državne strukture, je ves blišč Mercedesa in BMWja, evropskega know-how-a, visokih tehnologij in kakovostnih proizvodov, premalo. V skrajni situaciji lahko pride do razpada evroobmočja, saj bo nekega jutra Hans rekel, da za Dimitriosa, Giovannija in Janeza pa on ne bo več delal.