[kugy]
Temu se po domače reče izsiljevanje. Torej, mi bomo odstopili, če lahko kljub temu plenimo dalje. Upam, da se banke zavedajo kdo je v resnici v tej igri močnejši, oziroma naj bi bil.

Ne zagovarjam nobene strani in komentar ne omejujem le na omenjen primer!
Banke se močno zavedajo svoje moči :) Vprašanje pa ostaja, ali gre za upravičeno ali zlorabljeno moč. Kolikor se nam dozdeva, je šlo v marsikerem prevzemu/posojilu/... za dogovor, za dogovor pa sta potrebna najmanj dva, banka in nekdo. Ali gre mogoče za obojestransko izsiljevanje?

Posledica in gnev, ki jih čutimo davkoplačevalci je verjetno rezultat zlorabe moči obojih. Davkoplačevalec, nategnjeni lastnik (vseeno tudi če je bil inicialno certifikatar) prevzetih/deljenih/prodanih/bankrotiranih holdingov je ostal brez lastnine, ki jo poseduje holding ali jo je od hodinga pohrustala banka in katero bo v veliki količini primerov prek DUTB "rešila" država. Ali se ti trije med seboj izsiljujejo niti ni tako bistveno kot dejstvo, da so mu lastnino na nek način prevzeli. Koliko je temu kriv holding, banka, DUTB, država, sodstvo? Vsi so sokrivi, saj imajo moč, znanje, denar, zakonodajo.

Navijat za gospo direktor, da prenese dolgove na davkoplačevalca dobiček pa na "prijatelje" se mi zdi enako nesmiselno kot navijat za banko, ki pobira lastnino, dolgove pa je itak prevalila na davkoplačevalce, kot navijat za državo, ki pobira lastnino z davkoplačevalskim denarjem, sploh v kontekstu, kjer je bila ta lastnina v z zakonom podprtim postopkom prevzeta davkoplačevalcu in ob zaznavanju, da organi države (zakonodajalec, izvršna oblast, sodstvo) niso uspeli v dovoljšni meri zaščiti davkoplačevalca.

Še nedemokratično nesocialistična misel: Cenil bi cerkev, ki bi vse kar so zakockali "njihovi" vrnila prveč zaupljivim delničarjem, cenil bi banko, ki bi ko vzame holdingom vrnila delničarjem iz prisilk/stečajev in spoštoval bi državo, ki bi pobrano pobirala z namenom vračila in zaščite razlastninjenih :)