Kako hudiča je Štajnbuhu uspelo naplesti zgodbo o pepelki IRL (Paul Pottsu) v kolumno o tem, da je treba stoično prenašati družbeno sranje okoli nas (delitev na elito in ostale, roparje in ropane, psihopate in psihopatizirane)?

Če je hotel povedati, da izboljšamo družbo tako, da izboljšamo sebe, bi se s tem sicer strinjal. A to ne pomeni, da biti dober pomeni fasati nazi-o'analni sex sans vazeljin s strani psihopatskih sodržavljanov, ki so si psihopatsko po gostilnah raztalali državo in biti vesel, da živiš.

Ker potem si psihopat tudi sam, samo druge sorte - mazohist.