Peterle je letnik 1948, zato naj počasi mesto prepusti mlajšim v NSi.

Vsak, ki malo pozna zadeve ve ,da je SLO že precej prej dala pozitivno mnennje, da podaljša mandat prejšnji predsednik Sveta Evrope........zato naj nehajo iz tujine deliti moralne lekcije mali SLO.Mi nismo LILIPUT, da bi bili kar kaput, ko zarahni nekdo , ki kar misli, da ima pravico žugati malim.

Dovolj je teh vzvišenih mnenj v obliki ukorov iz Dunaja,Pariza, Beograda....med vojno Rima in Berlina, spet Beograda.....in zdaj Bruslja.

Kdorkoli od Slovencev, zaradi svojih političnih igric oz. koristi, v tujini blati svojo domovino, je nepremišljen človek, ki škodi nam vsem. Lahko bi mu celo rekli denunciant........to pa je obsodil že 12.4.1941 na naslovnici Slovenca NS in ban Natlačen.

Žal se iz tistega časa nismo nič naučili.....smo narod hlapcev in denunciantov....takrat smo sluzasto ( brzojavke, sprejemi, pismo Musoliniju...) tekli v objem fašistični Italiji.......nekateri pozneje spet v objem nacistični Nemčiji.

Pozneje v Jugoslaviji smo Slovenci znali igrati svojo igro proti BG.....mislim na slovensko UDBO, ki je na noge postavila mnoge poznejše stebre slovenskega gospodarstva ( res po receptu a la Đukanovič) od IMV, Droge, IUV, LTH....kupila prvo ladjo za Splošno plovbo, prvo letalo....itd, dokler nam Zvezna UDBA, zaradi ljubosumnosti nad uspehi republiške UDBE, ni stopila malo na prste.

Sloveija je že krepko odskočila od ostalih republik, postala je s pomočjo Nika Kavćiča oz. slovenske UDBE zastopnik mnogih firm za celo JUGO ( npr. Mercedes...ipd ), kar je šlo Srbom zelo v nos.Zvezna UDBA je disciplinirala preveč samostojno slovensko ZDBO, ki je mislila prdvsem na ekonomske koristi Slovenije in manj na neke ideološke teme, ki so bile pomembne BG.

Zakaj to pišem ? Zato, da bodo mladi dojeli, da je treba biti složen in vedno igrati igro v korist svoje domovine, pa naj gre za duele z Dunajem , pozneje Beogradom ali zdaj z Brusljem....Navzven je treba biti ENOTEN, tudi če si doma kako rečemo.

Tožarjenja lastne domovine,zaradi notranjih igric in političnega pritiska na sodstvo, je nekaj res zavržnega in zelo podobnega tistemu, kar so se šli eni slovenski politiki v aprilu 1941, ko so prav sluzasto lezli v rit Musoliniju ( če je kdo zaprt ali npr. ne more izbruhat strupenih gob naj kar prebere tiste sluzaste aprilske prošnje in zahvale Musoliniju, ki je našemu ljudstvu omogočil živeti ( v senci ) pod okriljem velikega italijanskega naroda ). Za bruhat.

Ostudno je bilo tisto početje aprila 1941 in ostudno je denucianstvo lastne države sedaj.