Te prihranke zmanjšaj za od polovico do 2/3, pa boš morda ampak res morda prišel na neke realne prihranke.

Sistem ima vgrajeno povratno zanko:

1. Država da plače javnim uslužbencem
2. Uslužbenci plačujejo prispevke in dohodnino - malce vračajo nazaj v proračun
3. Uslužbenci ravno tako trošijo, kot vsi. Plačujejo DDV ki gre spet v proračun. Obenem pa se preostanek prelije v realno ekonomijo, v trgovine, k frizerjem, pekom, zidarjem, bencin kelnarjem...

Če iz obtoka čez noč vzameš 300 miljonov kupne moči, si si naredil vprašljiv prihranek. Če govoriva o 300 mio netto, je to še za 200 mio manj prispevkov v zdravstveno in penzijsko blagajno in za okoli 60 do 80 mio manj pobrane dohodnine. Iz naslova DDVa- ti izpade še 45 miljonov, in ker bi od razlike 300-45=255 mio ki gredo navzdol po verigi k zgoraj omenjenim pekom, in frizerjem in drugim, le-ti imeli za 255 mio manj prodaje, kar je približno 1% kompletne slovenske kupne moči (seštevek plač + penzij + socialnih transferjev). Spet ti nekaj podjetij pocrka, na tej drugi ravni manj plačanih prispevkov in davkov, poveča se strošek socialnih pomoči, in podobno. Da je tvoja prognoza o silnem prihranku še malce slabša poskrbijo še družinski člani prizadetih v JS, ko še sami pritisnejo po zavori, ker se razpoložljiv dohodek družin zmanjša.

Skratka od 600 mio brutto brutto prihranka ti ostane realno ušparanih 100 miljonov, naredil si pa cel cirkus v sistemu, ker se ti 150.000 ljudi spunta.

Podobna je to povestica s pokojninami. Od državnega prispevka od miljarde in pol je realnega prispevka okoli 600 miljonov. Ostalo so pokrili upokojenci sami, ker z 4,5 miljardami prejemkov na svoje TRR-je vsako leto državi plačajo med 750 in 850 miljoni v obliki DDV-a, trošarin, in drugih akciz. Težko razumet a ne. Da penzionisti malce sami sebe delajo :) Ne v celoti, malce pa.

Od leta 2007, ko smo bili na vrhuncu, pa do danes, država pobere za miljardo manj davka od dobička pravnih oseb. Ker ga v času krize podjetja ne ustvarjajo. Stopnja tega davka bi lah bila samo 5% pa ga ne bi pobrali dosti več kot ga zdaj, pa se lah za brke obesiš.

Ko država dviga davke, vsi kažete na Lafferja, in njegovo krivuljo. Nihče pa ne pogleda da je davčni izplen funkcija dveh spremenljivk: Stopnje % in OSNOVE. Ti bi zmanjševal osnovo. Prav, a Lafferjeva logika deluje tudi v tem primeru veš...

Pa ne omenjaj mi silne Estonije prosim. Kaj si o tej wunder politiki mislijo sami estonci, ti pove podatek, da se je v zadnjih 20 letih iz Estonije izselila 1/6 prebivalstva. Imajo pa uravnotežene javne finance. Podobno je z irci ki se spet izseljujejo, pa je bil Bail-out, ki je koštal irce 15 k€ po glavi, po mnenju IMF+ECB+EK, menda uspeh...

Endimion

»Država da plače javnim uslužbencem. Uslužbenci plačujejo prispevke in dohodnino - malce vračajo nazaj v proračun. Uslužbenci ravno tako trošijo, kot vsi...

Številke si lepo povezal, imajo glavo in rep, pa vendar...Kot podjetnika in uporabnika storitev javne uprave, ki mi pomaga pri ustvarjanju dodane vrednosti, me organizacija javne uprave, širšega javnega sektorja, ni veliko zanimala. Potem strela iz vedrega neba! Generalni direktor javnega sektorja, premier Pahor kresne, da je pol teh delavcev preveč, njegovo naslednik Janša govori o 30% prevelikem javnem sektorju, Bratuškova je dejala, da bo brez nepremičninskega davka morala poseči v javni sektor....Problem javnega sektorja ni skuhalo gospodarstvo, sam javni sektor je ugotovil, da je prevelik, ker tisti, ki ne želijo delati motijo tiste, ki bi želeli delati. Številke, številke! Problem si zastavil, kot da tisti, ki na trgu ustvarimo denar, tega ne znamo porabiti in nam »pomaga« država, ki naš denar preko davkov kanalizira odvečnem javnem sektorju, ki dobi plače za nedelo ali nekoristno delo in se pojavlja kot plačnik prispevkov, davkov in končni potrošnik. V tem primeru tvoje številke lepo stečejo. Predsedniški izjavi Pahorja in Janše o 30% do 50% prevelikem javnem sektorju, nista demantirani. Torej, kakor koli obrneš, veliko delavcev v javnem sektorju dobi plačo, namesto nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje. Lahko pa tudi ne dobi nič, če si ne najde delo v realnem sektorju. Denar je vendar namesto v odvečno javno porabo potrebno nameniti za zagon gospodarstva.