Hja saj elementarni zakoni narave pravijo da vsaka akcija rodi reakcijo. Posledično bodo tudi finance pogorele. V bistvu si bo prej novinar našel drugo službo ali odprl svoj časopis ker je bolj fleksibilen. Finance pa nimajo kam. Ko zavozijo je konec, tudi z uredniki ker takih ki zavozijo podjetje več nihče ne zaposli.
Težki časi so. Denarja zmanjkuje. Sedaj bo vsega. Ker je večina naroda levičarsko razpoloženega je logično da temu sledijo tudi mediji ki morajo preživeti.
Je pa tudi tako da v vsakem mediju mora novinar poslušat uredništvo. Po celem svetu je tako. Če ne poslušaš so sankcije. V bistvu res ne moreš javno pozivat k zapiranju mencingerja zato ker javno podaja svoje bebava mnenja. To je cena svobode. Take kot je mencinger se ignorira saj so tako povprečni v svojem podajanju da nii zanimivi niso. Če se jih preveč napada se jim daje nezaslužen pomen. Mencinger je tako povprečen da je popolnoma nezanimiv za vsakega razmišljujočega človeka.

Take kot je mencinger se ignorira saj so tako povprečni v svojem podajanju da nii zanimivi niso. Če se jih preveč napada se jim daje nezaslužen pomen. Mencinger je tako povprečen da je popolnoma nezanimiv za vsakega razmišljujočega človeka.



Tako razmišljanje (pravzaprav nerazmišljanje) je čista naivnost, ki stvar zamegljuje in vodi stran od rešitve, ki ne vodi k odpravi medijskega razširjenja škodljivih in za narod DOKAZANO pogubnih Mencingerjevih idej, izjav, napovedi, razlag in stališč slonečih na tovariških osnovah. Razlaganje ljudem, da je rešitev v tem, da naj se novinarji ne ukvarjajo z Mencingerjem in tudi Kučanom, je pobožna želja. In ima samo ta učinek, da bo v Sloveniji samo še več naivnežev, ki se dajo radi zapeljati preprostim, najlažjim in zato neuresničljivim rešitvam in izhodom.
Kako priročno pritrjevanje Simoni, da ji je lažje, ko cenzurira Kovača. Najlažje je tolči po tistem, ki ga že vsi tolčejo; če tudi ne veš točno, za kaj ga mlatijo.
Novinarji Mencingerja, Kučana (ali Hribarjevo, če hočete) ja namenoma (komu v Sloveniji ni to jasno?), načrtno in iz potrebe forsirajo v medijih, in so v bistvu le izpostava, vez do ljudi (ti trije in mediji), po kateri tovariši širijo med ljudi svojo razlago dogajanja v slovenski družbi, več resnic po Kučanu, laži, vzvišenost, nadutost, edinosposobnost vladanja ljudstvu in o "onih drugih grdih, narodu škodoželjnih, ki želijo vse uničiti, kar so tovariši ustvarili ljudem v dobro". Za temi kvazi preroki, ki jih tovariši načrtno pošiljajo v prve bojne vrste (medije), pa tovariši mirno, nekaznovano zganjajo lopovščine in utrjujejo vodilno vlogo v družbi, kot se je včasih reklo.

Pohvalen je Steinbuchov nagovor in prizadevanje za pomoč lačnim otrokom. Ni pa v redu, da zraven priključi politiko. Kar je tu napisal o politiki, pa je itak dokaz, da slovenske politike ne razume in pomeša vzroke in posledice, ali je noče razumeti, ker razmišlja iz stališča idealista in sledilca množičnih tovariških medijev.