Včeraj je Mrak kljub temu, da nima politično kontaminiranih misli, opravičeval dolgotrajnost stresnih testov v naših bankah z nedorečenostjo metodologije stresnih testov, ki naj bi bila nekakšen model za kasnejše tresenje drugih evropskih bank, pa ne bo! Bodo Francozi, Nizozemci ali Finci pustili nekakšnega Slovenca Hauca ali Medjo, poleg njiju kakšnega Slovaka ali Maltežana, da v imenu Bruslja trese njihove banke? Lahko se le nasmejimo. Zakaj se zavajamo, za dolgotrajnost presejalnega postopka je največ kriva BS. »NKBM in Abanka prestali stresni test Banke Slovenije...NKBM je prestala stres test..« je 26.10.2010 pisalo Delo www.delo.si/clanek/114937 Torej, BS je ugotovila, da bančni skupini imata dovolj kapitala, da se soočita z morebitnimi novimi finančnimi šoki...Žlahtni komedianti! In naj nam Bruselj verjame? No kakor koli, Mrak je zastavil ključno vprašanje, kako rasti? Resnica je le ena. Skupna poraba v državi ne sme biti višja od novo ustvarjene vrednosti in presežek lahko gre le v investicijsko porabo. Pri nas je javna poraba prevelika in kljub različnim avtorjem (npr. Paul De Grauwe), bomo morali pritisniti na javni sektor, brez tega se nam račun ne izide. Perpetuum mobila v ekonomiji ni, in Jeroen Dijsselbloem to ve.