[gsavli]
> [petunia]
> > [gsavli]
>
> > zdaj pa brez zajebancije: vsak, ki te poskuša oropati, okrasti, napasti, ***mora*** utemeljeno sklepati, da jo pri tem lahko skupi in da ne bo žrtev on, če jo pri tem skupi.
> >
> > pri nas tega ni.
>
> Ja, in tudi policija v svojih nasvetih vedno priporoča, da se ne upiraš storilcem, da jim mirno prepustiš svojo lastnino in čakaš na njihovo intervencijo, čeprav ti takšno ravnanje lahko tudi škodi, kot npr. v primeru posilstva, kjer je upiranje ključni dokaz na sodišču.

če se upiraš posiltsvu, tudi ne moreš zbrati dokazov v vagini.

ne, sori, vem, da se jih dosti ne strinja z mano, ampak tule imamo čisto blesave zakone. moja dva centa. vsak bi moral imeti možnost, da se s kakršnokoli silo upre, ko gre zares ali ko lahko sklepa, da gre zares (npr, če žensko kljub upiranju nekdo zgrabi in pokaže jasne namene, kaj bo storil, če vlomilec, ko ga presenetiš, ne pobegne, itd). v teh primerih ne bi smelo biti nobenega govora o kakem "prekoračenem silobranU".

tule se obnašamo, kot da so kriminalci nekakšne nedolžne žrtve in ubožci, ki se nevede spravlajjo v kriminalna dejanja. hkrati pa je recimo vsem jasno, da bom čisto sam kriv, ko bo mene kdo ubil, ko se bo zaletel vame, ko bom vozil v napačno smer po AC. a ga lahko moji svojci tožijo, tega, ki se je na AC, kjer sem vozil v napačno stran, zaletel vame?

popolnoma bebavo se obnašamo do kriminalcev in kriminala.