Demokratični socializem ni slovenska pogruntavščina, saj so ta izraz za zavajanje množic uporabljali praktično vsi bivši komunisti povsod po post-komunistični Evropi. Moramo sicer priznat, da "demokratični socializem" zveni precej lepše kot "komunizem", ampak vseeno gre bolj ali manj za volka v ovčji preobleki.

Morda najbolj znan primer te travestije so Die Linke, nemška stranka demokratičnega socializma, naslednica Honeckerjevih komunistov in STASI-jevcev. Stranka, ki sicer sedi v nemškem Bundestagu, vendar se je celo nemški socialdemokrati in zeleni izogibajo kot kužne.

en.wikipedia.org/wik...Germany%29
en.wikipedia.org/wik...Germany%29

Ker je tako torej znanstveno dokazana organska povezava med ideologijama komunizma in demokratičnega socializma, je treba slednjo jemati kot komunizem. In v tem smislu moramo v primeru Slovenije govoriti o 70 letih komunizma/demokratičnega socializma, od katerih je bilo zadnjih 20 let samo obdobje začasne otoplitve in navideznega partijskega pluralizma.

Spomenka Hribar je dušo slovenskega demokratičnega socializma ubesedila najbolje, ko je izjavila: "Pa kaj bi desnica sploh še rada ? Saj jih pustimo, da pridejo v parlament. Celo vlado so lahko sestavili, kaj sploh še hočejo ?"

Torej, v demokratičnem socializmu se tolerirajo tudi nasprotna mnenja, in drugače mislečih se ne meče direktno v rudniške jaške ali samice. Vendar je v demokratičnem socializmu vedno tudi povsem jasno, kdo je tisti, ki si jemlje pravico, da tolerira, in kdo je tisti, ki se mora sprijazniti s tem, da je toleriran.

And that makes all the difference. Subtilna razlika, a bistvena. To je razlika med demokratičnim socializmom in resnično demokracijo.

Slovenija je družba, ki se že 70 let ne zbudi iz strašne nočne more.

[Miran77]
... Moramo sicer priznat, da "demokratični socializem" zveni precej lepše kot "komunizem", ampak vseeno gre bolj ali manj za volka v ovčji preobleki. ...

Z razlikovanjem med socializmom in komunizmom imajo komunisti kar precej težav. Če sem prav dojel njihovo mitologijo, je socializem tisto, kar smo nekoč imeli (se pravi nekaj blizu perfekcije, čeprav še ne čisto), komunizem pa je nirvana, ki se ji zaradi zgodovinske nujnosti asimptotično približujemo (in je torej nikoli ne bomo dosegli ;-). V nasprotju s to religijo oa pri komunistih vseeno zaznavam nekakšno shizofreno nelagodje in notranjo stisko ob besedi komunizem. Kot da je socializem nekaj bolj evropskega, da ne rečem žlahtno socialdemokratskega, malodane skandinavskega. To stisko so vendarle nekako razrešili s preimenovanjem v SD, ki z nekdanjo ZKS kao nima zveze, kaj šele s trdorokci iz KPS. Drobna nelogičnost, da v vrhu establishmenta še vedno smradijo KPS kadri, njihove lepodušniške idile seveda ne moti. Za nas, ki smo jebene stranke njihovega družbenega inžinirstva, pa dejstvo ostaja, da komunizem ni ideologija, je le ena od mafijskih tehnologij prisvajanja tujega premoženja. Res tapravim komunistom komunizem dol visi. Njihov cilj je oblast in osbno udobje, ko jebe narod. Po tehnologiji in implementaciji svoje oblasti bi se lahko imenovali tudi nazi-socialisti, camorra ali fritzli. V trenutni inkarnaciji se jim pač reče intergalaktični megameneđeri s filingom za socobčutljivost, udbomafija, F21. Jutri bodo mogoče Nacionalna fronta za očuvanje lika in dela tov. Štruklja, pojutrišnjem pa Frakcija Roza Armade. Komunizem aka socializem je večen, ker ni politično prepričanje, ampak stanje duha, kjer so umor, kraja in laž legitimna sredstva za zagotavljanje lastne oblasti in komforta. Po tej definiciji sta zaradi mene komunista tudi Benito Mussolini in Rodrigo Borgia.

[Miran77]
Demokratični socializem ni slovenska pogruntavščina, saj so ta izraz za zavajanje množic uporabljali praktično vsi bivši komunisti povsod po post-komunistični Evropi. Moramo sicer priznat, da "demokratični socializem" zveni precej lepše kot "komunizem", ampak vseeno gre bolj ali manj za volka v ovčji preobleki.

Morda najbolj znan primer te travestije so Die Linke, nemška stranka demokratičnega socializma, naslednica Honeckerjevih komunistov in STASI-jevcev. Stranka, ki sicer sedi v nemškem Bundestagu, vendar se je celo nemški socialdemokrati in zeleni izogibajo kot kužne.

en.wikipedia.org/wik...Germany%29
en.wikipedia.org/wik...Germany%29

Ker je tako torej znanstveno dokazana organska povezava med ideologijama komunizma in demokratičnega socializma, je treba slednjo jemati kot komunizem. In v tem smislu moramo v primeru Slovenije govoriti o 70 letih komunizma/demokratičnega socializma, od katerih je bilo zadnjih 20 let samo obdobje začasne otoplitve in navideznega partijskega pluralizma.

Spomenka Hribar je dušo slovenskega demokratičnega socializma ubesedila najbolje, ko je izjavila: "Pa kaj bi desnica sploh še rada ? Saj jih pustimo, da pridejo v parlament. Celo vlado so lahko sestavili, kaj sploh še hočejo ?"

Torej, v demokratičnem socializmu se tolerirajo tudi nasprotna mnenja, in drugače mislečih se ne meče direktno v rudniške jaške ali samice. Vendar je v demokratičnem socializmu vedno tudi povsem jasno, kdo je tisti, ki si jemlje pravico, da tolerira, in kdo je tisti, ki se mora sprijazniti s tem, da je toleriran.

And that makes all the difference. Subtilna razlika, a bistvena. To je razlika med demokratičnim socializmom in resnično demokracijo.

Slovenija je družba, ki se že 70 let ne zbudi iz strašne nočne more.

Demokratični socializem je naslednik socializma s človeškim obrazom, le ta pa ljudske demokracije... vsem pa je lastno, da se za različno preobleko skrivajo komunisti.

Definicijo komunista je podal Boris Kidrič julija 1942 na partijski konferenci v Kočevskem Rogu: www.sistory.si/publi...ORY:ID:176 :
"Poudarjam, kar je nek tovariš že poudaril.
Treba je naše ljudi odvaditi javnega preklinjanja. To ni
dostojno za komunista. Preklinjanje je znak surovosti. Komunist,
ki da brez najmanjšega usmiljenja streljati, kot človek nikoli ni
surov. Odlika je, da združujemo z najbolj neusmiljenim odnosom
do sovražnika najbolj plemenite instinkte človeka."

Na koncertu "za svobodo in kruh" so se zbrali privrženci zločinske ideologije, tam se je sestal vrh državne politike, sodstva in (rdeče)civilne družbe.

www.youtube.com/watc...fydoT0v3J8

Ni bilo nobenega preklinjanja, nobene surovosti, samo petje, na kratko le najplemenitejši instinkti človeka.

Kdaj mi boste že poslali ta poziv na streljanje? Preklete svinje sadistične Fišerjeve, to čakanje me ubija še bolj kot krogla, pa je Kidrič lepo povedal, da komunisti niste surovi!