Demokratični socializem ni slovenska pogruntavščina, saj so ta izraz za zavajanje množic uporabljali praktično vsi bivši komunisti povsod po post-komunistični Evropi. Moramo sicer priznat, da "demokratični socializem" zveni precej lepše kot "komunizem", ampak vseeno gre bolj ali manj za volka v ovčji preobleki.

Morda najbolj znan primer te travestije so Die Linke, nemška stranka demokratičnega socializma, naslednica Honeckerjevih komunistov in STASI-jevcev. Stranka, ki sicer sedi v nemškem Bundestagu, vendar se je celo nemški socialdemokrati in zeleni izogibajo kot kužne.

en.wikipedia.org/wik...Germany%29
en.wikipedia.org/wik...Germany%29

Ker je tako torej znanstveno dokazana organska povezava med ideologijama komunizma in demokratičnega socializma, je treba slednjo jemati kot komunizem. In v tem smislu moramo v primeru Slovenije govoriti o 70 letih komunizma/demokratičnega socializma, od katerih je bilo zadnjih 20 let samo obdobje začasne otoplitve in navideznega partijskega pluralizma.

Spomenka Hribar je dušo slovenskega demokratičnega socializma ubesedila najbolje, ko je izjavila: "Pa kaj bi desnica sploh še rada ? Saj jih pustimo, da pridejo v parlament. Celo vlado so lahko sestavili, kaj sploh še hočejo ?"

Torej, v demokratičnem socializmu se tolerirajo tudi nasprotna mnenja, in drugače mislečih se ne meče direktno v rudniške jaške ali samice. Vendar je v demokratičnem socializmu vedno tudi povsem jasno, kdo je tisti, ki si jemlje pravico, da tolerira, in kdo je tisti, ki se mora sprijazniti s tem, da je toleriran.

And that makes all the difference. Subtilna razlika, a bistvena. To je razlika med demokratičnim socializmom in resnično demokracijo.

Slovenija je družba, ki se že 70 let ne zbudi iz strašne nočne more.