[brane]
> [bc123a]
> > [yuTel]
> > Saj je čudno, vendar vedno moraš biti v obeh vlogah in eni oz. drugi lahko drugim marsikaj očitajo, kaj je kje krivica. Tako kot lahko rečeš penzionistom, da si niso zaslužili (ampak so kar več plačali kot bodo dobili), lahko tudi oni tebi rečejo, da smo nesposobna generacija s takimi gospodarskimi gibanji (ker take volimo, ki nas skozi sistem (pazi sistem ki ga nemo privzameš) siromašijo. Nesposobna generacijo smo še dodatno, ker mislimo, da se bodo aktivni reševali na plečih starčkov in nesposobna generacija smo, ker tako kot ti pišemo, da penzioniste še bolj tiščimo, da volijo Erjavca. Pojdi na ulico in zahtevaj zase pravico, pa ne na način poštenih pokojnin. Saj veš, kje so nepravilnosti, ne pristajaj na delitve, ker potem ti vladati ni težko!
>
> Kako "na plecih" postenih pokojnin? Ko so sedanji upokojenci vplacevali v PAYG shemo, je bilo povsem jasno da gre za PAYG in da se za penzije delijo zbrani prispevki. Pravila so povsem enaka sedaj ali leta 1975, le da je sedaj stevilo penzionistov vecje, stevilo zaposlenih pa precej manjse.
>
> Kako je to potem nepravicno? Dejansko slovenija sploh nima vec cistega payg sistema, ampak gre v 1/4 ze za sistem drzavnih penzij, saj mora drzava zato, da se zaradi majhnega stevila zaposlenih penzije ne znizajo, del penzij izplacevati iz davkov.
>

Velikokrat imaš prav, tukaj pa nisi zadosti pogledal zgodovinskih dejstev.
Vrniti se moramo v leto 1998 in prvo kapitalsko pokojninsko reformo.
Takrat smo skušali zasledovati naslednje cilje:
- dodati paygo tudi kapitalski del
- zmanjšati obremenitev dela in poskrbeti, da breme dela pokojnine ne nosi le aktivna populacija, ampak tudi neaktivni (upokojenci posredno preko DDV in nato proračun v ZPIZ)

Za takratno mlado generacijo smo želeli poskrbeti tako, da bi 3/4 prispevkov iz dela namenila upokojencem; 1/4 pa bi nalagala neposredno zase v 2 steber.
Zato je takrat zakonodajalec znižal prispevek delodajalca v PAYGO in uvedel davčno olajšavo ter priznan popolni strošek, kot je bil prej pri plačilu v ZPIZ, za isti odstotek vplačan v drugi steber.
Zavedali smo se izpada v drugem stebru, pa vendar se nam je zdelo bolj pomembno, da vsak zaposleni oblikuje nekaj varčevanja zase. Če pogledaš učinek po dobrih 10 letih zadostuje renta iz drugega stebra za 5 do 6% pokojnine. Če bi na ta način ljudje varčevali 40 let, bi imeli 57% povprečne plače iz ZPIZ in okoli 20% kapitalske pokojnine iz drugega stebra.
Z reformo se je skušalo tudi povečati konkurenčnost podjetij, na način, da mora sedaj delno ZPIZ (za izpad, ki gre v drugi steber) namesto podjetij in aktivnega prebivastva polniti proračun, kar smo razlagali na ta način, da bo celotna populacija tudi upokojenci preko npr. DDV delno zagotavljala vire za pokojnine.

Skratka, če ne bi bili zasledovali zgornjih ciljev, za katere še danes trdim, da so pravilni, bi bili lahko pripevki za skoraj 7% večji, obremenitev dela nekaj večja in primanjkljaj v pokojninski blagajni 900 milijonov na leto manjši.

Skratka tvoja pogledi o premajhnem vlplačilu v resnici ne držijo.