[yuTel]
> [bc123a]
> > [yuTel]
> > Zavajaš.
> > Spomim se znancev, ko so debatirali (iz tiste dobe), da so plače kjub inflaciji, ki je takrat bila, vedno tam nekje okrog 3000 DEM (strokovni kader).
>
> V jugi? Moj bog, pa vendar ne verjames temu?

Ne morem ti direktno odgovoriti, vendar te moram vseeno malo podučiti, da stvari pa tudi v jugi niso bile vse tako minorne.
Poglej, plačilne kuverte človek pomeče vstran, sem pa shranil knjižice namenskega varčevanja (takrat smo šele bali klemenčičev!). Oktobra 1979 sva z ženo odprla varčevanje vsak po 2000,00 yud.

Ok, to je po tej formuli za revalorizacijo vredno 270 EUR. Recimo, da si takrat imel placo, ki je sedaj dvakratnik tega, to je ravno slovenska minimalna placa. Od slovenske minimalne place se sedaj placa 124+71=200 EUR v ZPIZ - ne bom rekel, da je bil nekdaj delez vecji ali manjsi, ampak na pamet bi rekel da manjsi, ampak to sedaj ni vazno. Ob miljon zaposlenih (jih je cca 100K manj), ki bi vsi imeli taksno placo, bi ti prispevki znasali na mesec 200 mio EUR. Ob 600.000 upokojencih to pomeni to 333 EUR penzije. Povprecna pokojnina pa je skoraj 600 EUR!

Torej? Dobra (!) placa leta 1979 revalorizirana na danes in ob predpostavki priblizno istih povprecnih stopenj pomeni pol nizjo povprecno penzijo. Pa seveda leta 1979 niste imeli vsi taksne place, ti si rekel, da je tvoja placa dobra. Torej je DOBRA placa 1979 prispevala za izjemno MIZERNO penzijo leta 2013, ce upostevas revalorizacijo, bistvo pa je v norem razmerju upokojencev glede na stevilo zaposlenih.

Ce bi bilo upokojencev pol manj, zaposlenih pa ene 300K vec, bi seveda ne naracunal 333 EUR penzije, ampak recimo 800 EUR.

In to je bistvo problema v payg sistemu: penzionistov je prevec, ker se je zivljenjska doba podaljsala, dvigovanje upokojitvene starosti pa temu ni sledilo, in, ker je v mizerni gospodarski situaciji in zaradi prezgodnjega upokojevanja stevilo zaposlenih absurdno majhno.

Ni treba biti jasnovidec, da vidis, da bo tule morala matematika prevagati nad ustavo - seveda penzije bodo, kako velike bodo, pa bo odlocalo to,koliko prispevkov bo sploh placanih, oz. koliko ljudi bo sploh imelo delo.

PS. Formula za revalorizacijo ima po moje en majhen problem ... grem stavit, da ce bi takrat uporabil trzni tecaj YUD-DEM in revaloriziral marke po nemski formuli, bi bil koncni znesek precej manjsi, saj je bila inflacija v yugi in pozneje v sloveniji precej vecja kot v nemciji. Mislim, da sem tocno to enkrat pocel in so bile koncne cifre precej manjse.

Zna kdo (brane? :) razloziti, kako pride do tega?