"corporate welfare". Nekaj, kar bi lahko poslovenili v socialno državo za velika podjetja.

Namesto slovenjenja bi bilo bolje, da stvar imenujemo s pravo besedo: Fašizem. Zasebni profiti in javne izgube. Tu ne gre za "prostotržnemu kapitalizmu docela nasprotujočo prakso", ampak za njegov konec. Če so eni preveliki da bi propadli, smo vsi ostali premajhni, da bi živeli.

Prostotržna dogma pravi, da je državno lastništvo neučinkovito, kar je lahko res, lahko pa tudi ne. O tem nima smisla razpravljati, ker tu ne gre za učinkovitost. Elito, kakršnekoli že, ljudi ki odločajo, učinkovitost prav en drek briga. Zanima jo samo plenjenje, predvsem pa to, kako obdržati položaj. In to je razlog, da jim gre državno lastništvo na jetra in ga na vse mogoče načine minirajo. Pri velikih privatnih podjetjih ima fašistično "corporate welfare" plenjenje smisel, ker gredo profiti z davkoplačevalskim denarjem rešenih podjetij v zasebne žepe. Medtem pa so pri državnih podjetjih javne tako izgube kot profiti. Kaj hujšega!

Zanimivo. Pričakoval sem, da boš mladeniča popravil. Slovenija je izstopila iz SFRJ, se odcepila, šla na svoje, vseeno. V glavnem smo zapustili "nedemokratično socialistično demokracijo in samoupravni socializem". Dobro vsaj mislili smo, da vse to puščamo za sabo.

Socialistična demokracija - demokratični socializem? Isto sranje drugo pakovanje.
Se opravičujem za grde besede.