[mataj]
Ker jo nimajo kje.

Če si kdaj dobro pogledal Ižanko v njenem "naravnem", nepopravljenem stanju si opazil dve vzporedni razpoki v asfaltu, približno pol metra do meter od roba ceste, ki gresta bolj ali manj po celotni dolžini. Na fotografiji ob članku je razpoka slučajno samo na levi strani. Ti dve razpoki vedno zazijata kako leto ali dve po vsaki obnovi, označujeta pa rob prvotne, leta 1848 zgrajene ceste. Ta je bila zgrajena na butarah dračja, zaradi česar plava na močvari, medtem ko se robovi posedajo v jarke. Če tega dračja ne bi bilo, bi se pogreznilo vse.

Spoštovani prijatelj, o teh butarah sem toliko že slišal, res je, da je za takratne obremenitve parizerjev in zapravljivčkov to bilo čisto dovolj, in dosti ožja je bila ta bela cesta iz Lblane na Ig.

Ižanka je vedno skrapocalo vsakega obnavljanja, so tehnologije po katerih se bi dalo kaj narediti, je pa tudi res , da to ni cesta za šleperje in dreiaksarje.

Za vzorčen primer vzemi avtocesto na istem območju, koliko rekonstrukcij je že bilo?

Edino je še možno, da so te adaptacije načrtne , da se cuza denar, namesto enkrat naredi in konec za trideset let.Gledam ceste na Nizozemskem,ki se delajo v enakem drekastem terenu, pa ni takih defektov.
Mogoče bo odgovoril kakšen kompetenten človek za nizke močvirnate gradnje.