[wizardofoz]
Vem, da se marsikateri ne strinjate z Arharjem, vendar ima v določeni meri prav. Problem je, ker pri nas državni denar nič ne spremeni. Kot da ga vržeš v zrak, vsaj tako je pri NLBju, isto bi bilo pri ostalih. Jaz načeloma razumem, da je državna injekcija potrebna, sam kaj ko je to stran vržen denar. Ameriške banke so že leto po miljardnih injekcijah vračale ta sredstva, dvomim, da je bilo po Evropi kaj drugače. V najslabšem primeru so se konsolidirale in so mariskje tudi lastniki odgovarjali-beri popušili (uprave pa itak, za razliko od naših bank). Problem pri nas pa je po moje le in zgolj v tem, da je to stran vržen denar, odgovarja pa nihče.

Ne drži. Američani so kavboji in hitro streljajo, zato so tudi hitro in tržno rešili problem. Vložili so 700 milijard $, niso vrednotili slabih terjatev, ampak so kombinirali s prednostnimi delnicami in zamenljivim dolgom (kot naš CoCo).
Nato so na trgu v treh letih prodali za 580 milijard $. Končno jih operacija stabilizacije finančnega sistema stane 120 milijard $ (0.7 % BDP ZDA), ki pa so jih posredno preko davkov, ker je v državi gospodarska rast namesto recesije že tudi dobili nazaj.

Povprečen evropski način (tudi nemški) pa je še slabši kot slovenski. EU je v banke vložila 1600 miljard €, kar predstavlja 12 % BDP (petnajstkrat več kot ZDA) in ni dobila od tega skoraj nič vrnjenega, se ni dezinvestirala iz teh naložb, ker tega ni počela na tržen način.

ČE BI V sLOVENIJI VLOŽILI V BANČNI SISTEM TOLIKO KOT JE POVPREČJE EU BI TO ZNESLO 4,2 MILIJARDE €.
Dejansko pa so dokapitalizacije znašale okoli milijardo €.