[gsavli]
> [tasilo]
>
> Da bi nekdo tam ostal brez službe, ni niti pomisliti! In da bi se moral potem zanašati na svojo ustvarjalnost in pogum, s katero bi moral in mogel - kaj šele želel! - preživeti na trgu?

Hmnja, bolj je razmišljanje o tem, kako konkurirati državnemu mastodontu, ki ponuja slovencem zastonj iste usluge, ki bi jih ti moral zaračunati po ne ravno najnižji tržni ceni že samo za povrnitev investicijskih stroškov, brez plače in dobička.

Državni mastodont namenoma omejuje konkurenco samemu sebi. Dajmo ljudem malo možnosti za lastno iniciativo, a nikar preveč! Realizacijo pa jim zagrenimo do onemoglosti. Tako bodo obupali in se sami izločili iz igre. Vztrajni in ustvarjalni pa temu mastodontu pokvarijo igro. - Marsikaj se pa da urediti, če sprejmejo pravila igre "na pravi način".

Pa tudi znanja ne moreš dobiti drugje, kot v JS. Kje se naučiš biti nevrokirurg drugje kot v JS, v unih slovenskih privatnih klinikah mogoče? Velja še za cel kup drugih poklicev pri nas, ki si jih je država pri nas uzurpirala, pa so drugače čisto tržni (predvsem se jih najde v šolstvu in zdravstvu, ki pa sta pretežni del JS pri nas).

Se strinjam.
Vsaka država potrebuje javni sektor. Vendar prožnega, učinkovitega in velikega toliko, kot je potrebno za funkcioniranje države. Če je nekje podhranjen, ga je treba okrepiti; recimo zdravstvo, kjer primanjkuje zdravnikov. (če se ne spuščamo v to, kako naj bi bili ljudje bolj zdravi). Če jih je drugod preveč ali so premalo učinkoviti, na trg dela z njimi.

Sicer pa je moj komentar bolj veljal javni upravi in državnemu aparatu, ki slovita po nepotrebnem in po nepotrebno 'ustvarjalnem' prelaganju papirja; ter masi nekakšnih družboslovcev, ki morajo že zavoljo narave stvari vedno "biti pametni" - a od tega njihovega pametovanja so vedno samo "ful pametne" analize, nikoli pa ni nikakršnih uporabnih, učinkovitih, strateških in konkretnih nasledkov.