[bc123a]
Juga je na koncu tudi depozite zaplenila, in to v 100% visini, pa ni nic pomagalo.

Samo depozite v tuji valuti. Dinarjev ji ni bilo treba direkt pleniti, ker jih je namesto tega tiskala.

Po drugi strani je politicno nestabilna, juznjaska italija vedno, ko jim je zaskripalo, devalvirala liro, in se skopala iz luknje. Lira je bila v sloveniji seveda dojeta kot konvertibilna valuta, ampak sparal pa v njej ravno zaradi tega ni noben. Je pa cisto zgledno opravljala funkcijo "juznjaske valute".

Zadeva gre takole: Najprej devalvacija, kmalu potem pride inflacija, folk začne zaradi višjih življenjskih stroškov popizdevat in če mu uspe izposlovati višje plače, je treba spet devalvirat. Potem se štorija ponavlja in vsakič je treba devalvirati malo bolj, da dosežeš isti efekt. V določeni točki folk začne premišljevati v dojčmarkah ali čem podobnem, in takrat je konec samo še vprašanje časa.

[mataj]
Zadeva gre takole: Najprej devalvacija, kmalu potem pride inflacija, folk začne zaradi višjih življenjskih stroškov popizdevat in če mu uspe izposlovati višje plače, je treba spet devalvirat. Potem se štorija ponavlja in vsakič je treba devalvirati malo bolj, da dosežeš isti efekt.

Ne. Hiperinflacija je vprasanje psihologije in hitrosti denarja. Inflacija je vprasanje kolicine denarja. Prehod iz inflacije v hiperinflacijo ni zvezen. Pojasni mi tole: zakaj so lahko vse zahodne drzave (razen nemcije) po vojni lepo zivele z drsecimi valutami in zmerno (obcasno pa tudi hudo, iz sedanje perspektive) inflacijo, ki ni presla v hiperinflacijo? Ce bi tvoja predpostavka drzala, bi se morali v naftni krizi poklati americani, italijani ze itak ene 10x po drugi svetovni vojni, a v hiperinflacijsko krizo so padle samo dolocene drzave?