Umetnost življenja je prepoznati kje so naše meje in kdaj je potreben umik s prizorišča. Dejstvo, da ni posameznik sposoben preorjentacije in pustiti drugim, da nadaljujejo njegovo delo, sam pa se spoprijeti z novimi izzivi, je prisotno vse bolj. Ko se lovijo za drobno vejico, ne izbirajo, poberejo vse kar je le mogoče. V želji po višavah začno početi tudi tisto kar so prej obsojali. Ko so sredi vrtinca, ni izhoda, da bi prišli ven in bili spet neodvisni. Prilika naredi tatu in le redki se ji odrečejo ter ostanejo neodvisni. Pregovor, da je treba tuliti z volkovi, je še kako resničen. Le redki povedo kaj razmišljajo in si upajo hoditi po svoji, neodvisni poti.
Koliko nas bodo zdajšnje odločitve parlamentarcev stale, ne vemo. Prepričani pa smo, da zanje ne bodo materialno odgovarjali in se kasneje izmotavali, da se je zgodilo nekaj nepredvidenega. Izpostavljali se bodo le toliko kot jim je potrebno, da ostanejo v funkciji, ki naj bi jo opravljali. Zato moramo volilci znati poskrbeti zase tako, da ne bomo jutri lačni in da jim bomo lahko kaj konkretnega prodali.