Ta korak je boleč, vendar nujen, da nisi več odvisen od drugih. Naslednji korak je odpis dolga in vrnitev k lastni valuti. Ja, tiskanje denarja. Temu v deflatornem svetovnem kontekstu nikakor ne sledi kar samoumevno hiperinflacija.

V tem odstavku je napisanih kup neumnosti. Šrej pišeš o depreciaciji, potem pa trdiš, da tiskanje denarja nujno ne povzroči inflacije oz. hiperinflacije zaradi deflatornega svetovnega konteksta!? WTF?

Vsi zagovorniki inflacije morate vedeti, da boste delali za drobiž in adijo kakršnkoli standard. Ker javnega dolga ne odpišeš kar tako, ampak to pomeni bolečo hiperinflacijsko spiralo. Hiperinflacija tudi ne prispeva k konkurenčnosti, ker ljudje samo gledajo kako bodo čimprej zamenjali domače papirčke v devize, dražje so tudi surovine.

[Kamon]
V tem odstavku je napisanih kup neumnosti. Šrej pišeš o depreciaciji, potem pa trdiš, da tiskanje denarja nujno ne povzroči inflacije oz. hiperinflacije zaradi deflatornega svetovnega konteksta!? WTF?

ce ti tole glede tiskanja, deflatornosti in inflacije predstavlja wtf, potem verjetno ne spremljas zadnjih 13 let japonskega eksperimenta, niti od jeseni 2007 britanskega, niti do neke mere ameriskega. konec koncev tudi evropskega ne povsem; boe, ecb in fed so v par letih nabile svoje bilance toliko kot japonci v desetih (cirka za 300%), resda se je ravno ecb zadnja vkljucila v igro.

depreciacija valute seveda lahko prinese inflacijski pritisk prek uvoza. pri tem je netrivialno med drugim to, ali se gre vse skupaj neka mikro drzavica solo ali pa kot del skupine drzav s podobnimi problemi (... ki kot skupina tudi producirajo sirso paleto stvari kot ena sama drzavica).

moja zgodba je predvsem v kontekstu tega, da ima celotni evropski jug problem in da lahko dobi slovenija sanso, da se pridruzi temu, kako bo stvar resevala skupina. tocno zaradi tega sem se pri ponovitvi zgodbe izpred enega leta tokrat navezal prav na italijanske volitve.

poleg rizika uvoza inflacije obstaja seveda se dosti bolj tricky domaci riziko v obliki pritiska "saj zdaj lahko sami naprintamo, kolikor se nam ravno zdi, super, dajmo minimalno placo na 10.000 papirckov". tega to, da si se premaknil kot del skupine, ravno ne blazi, dokler ima na koncu vsakdo v skupini prav svojo valuto. neke samodiscipline pa v teh krajih (no ja, in tudi splosneje pri cloveskem materialu) tudi ni ravno na pretek, ker sicer ne bi bili tam, kjer smo.

v tem smislu zgleda privlacna varianta "juznega" in "severnega" evra - skupina najde skupno resitev, ki pa potem se vedno pomeni neko sporazumno zunanjo omejitev za vsako od clanic, le da vec ne tako ostro kot tista, ki je bila problem.

ob tem seveda lahko kdo rece "pa to je potem isti kurac". ni isti kurac, ker ne stejejo samo kvalitativne razlike, temvec tudi kvantitativne. ce te nekaj zelo boli, ni res, da bos srecen samo v primeru, da te sploh ne bo (in bos sel pocet druge neumnosti); olajsanje je ze to, da boli manj. je nekaj, kar realno lazje prodas populaciji in kar ta lazje sfura brez tega, da se zacne streljat.

ce me vprasas, kaj bi si sam najbolj zelel, bi slo po vrsti od najboljsega k najslabsemu tako:

1 - sedanji evro, vendar s politiko, ki se premakne tako, da je blizje jugu (ne, kupovanje juznih obveznic s strani ecb ni to; tisto je v bistvu lahko instrument ravno obratnega cilja, ker s temi nakupi ecb demonstrira svoj vpliv na "trzne" pogoje za clanice in s tem moc zivljenja in smrti nad njimi); zal zaradi razmerja sil, kot se vztraja, mislim, da ta alineja ni ravno kraljica verjetnosti, je pa lahko veliko odvisno od francije.

2 - juzni evro vkljucno s slovenijo.

3 - kopica avtonomnih juznih valut vkljucno s slovensko.

1 in 2 sta pri tem dalec, dalec manj rizicni kot 3. to je verjetno vsem jasno, vsekakor pa vkljucno z mano (ce morda kdo doslej tega ni ugotovil).

naj se omenim, da danasnji clanek seveda je na nek nacin provokacija. sicer ne bi bil tak naslov. vendar je po moje to koristno. koristno je, po moje, da se (vsakrsne) stvari preigrajo takrat, ko se mogoce za vecino se zdijo kot nekaj cisto nezaslisanega. ker potem imas do takrat, ko je ze skrajna panika in presing, mogoce celo ze kaj skuhano glede odziva.

da bi bila sploh sansa za razmislek o "nezaslisanih" temah (danes o ne-evru, ali pa pred 10+ leti o tem, da je nacionalni interes za golobe), moras publiko malo podrezati in ja, spremljas zolcnost in uniformnost njenega odziva in to, koliko se odziva na tekst, koliko pa na stvari, ki jih sploh ni v tekstu in zato kazejo predvsem nacin razmisljanja publike same.

v tem smislu je bil tudi tokratni tekst zame zanimiv poskus. komur pa se to zdi narobe ali kakorkoli odvratno, mu priporocam, da se v prihodnje enostavno izogne izdelkom istega avtorja, ker take vaje se bodo stalno ponavljale (dokler se mi bo se dalo :).