[bc123a]
Ampak zanimivo, da je Bratuskovi pomagal do njenega vplivnega mesta ravno Bajuk.

Samo še en dokaz, da so bili slovenski konservativci in desničarji vedno daleč preveč prizanesljivi, zaupljivi in spravljivi do komunajzarskih vrinjencev.

Zgodovina nas uči:

- slovenski konservativci so komuniste pred 2. svetovno vojno sodno preganjali in jih po potrebi pošiljali v zapore. True. Nikoli jih pa niso pobijali. Slovenski komunisti so konservativce med 2. svetovno vojno pobijali z največjo lahkoto.

- vaške straže in druge protikomunistične enote so pred tragedijo na Turjaku precej zgledno skrbele za ujete partizane (raziskal B. Nežmah). Nudili so jim zdravstveno oskrbo, jih oblekli in nahranili. Komunisti pa so branilce Turjaka najprej z obljubo amnestije prepričali, da so položili orožje, nato so obljubo gladko prelomili in večino zajetih vaških stražarjev, vključno z ranjenci, hladnokrvno pobili.

- titoisti so dali obljubo Churchillu, da bodo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni demokratične volitve. V zameno za to so dobili Churchillovo materialno in politično podporo. Ko je bilo vojne konec, so dano obljubo gladko prelomili oz. izvedli prevarantske groteskne "volitve", s katerimi so obljubo na svoj tipično goljufivi komunajzarski način formalno celo izpolnili.

- osamosvojitev: ko je bil čas za lustracijo, so nas prepričali, naj bomo spravljivi in odpuščajoči. Vedno, ko konservativce in katolike zasrbijo prsti, da bi dobili pravično povračilo za vsaj nekaj od povzročenega komunističnega gorja, se začnejo komunisti panično dreti in se sklicevati na - bizarno - na krščansko odpuščanje. In kristjani začutijo svojo živo, prebujeno notranjo vest. In odpustijo. In povabijo medse ravno tiste, ki so jim bili še pred nekaj leti rablji. In jasno, kmalu ponovno fašejo po gobcu. In na koncu morajo celo prevzemati dvojno krivdo: zase, ker so bili tako naivni, in za komunajzarske vrinjence, ker so zakuhali škodo.

- primer Tonin: kaj dobrega je naredil Tonin s svojo spravljivo potezo ? Kučan je ohranil svojo privilegirano pokojnino, Tonin pa ga je v svoji krščanski dobronamernosti pozival, naj njen del prostovoljno podari v dobrodelne namene. Kučan kot stari komunist brez vesti se na take pozive seveda gladko poserje. Tonin je v svojem idealizmu prevzel nase peklenski medijski pogrom, Kučan pa ima še vedno svojo penzijo, neokrnjeno.


Poanta: zgodovina nas uči, kar so že pred več kot 100 leti vedeli Slomšek, Krek in Korošec, da je vsako sodelovanje s komunisti in njihovimi ideološkimi potomci pot v tragedijo. Vsaka spravljivost do njih je prej ali slej kaznovana. Vsako dobronamerno pripisovanje osnovnih človeških in etičnih vrednot komunistom in njihovim ideološkim potomcem se prej ali slej izkaže za zmotno. Sodelovanje s komunisti in njihovimi ideološkimi potomci nobenemu poštenemu človeku, pa če politično pripada levici, sredini ali desnici, nikoli ne prinese nič dobrega. Vsakršna ponujena roka sprave je s strani komunistov prej ali slej odsekana.

Toninov-Virantov-Žerjavov "sredinski" pristop sodelovanja in preseganja starih zamer je na prvi pogled sicer všečen in simpatičen. Na dolgi rok pa se vedno izkaže kot poraz dobromislečih in kot zmaga brezvestnih goljufov.

Bajuk je bil v tem smislu enako naiven, ko je zaposlil Bratuškovo. Seveda, če je ne bi, bi ga obtoževali, da je revanšist. Ker jo je, ga obtožujejo, da je on kriv za njene proračunske podvige (ki roko na srce niso bili niti od daleč primerljivi s tem, kar je počela pod Križaničem).

Zato je edini recept za slovensko desnico na žalost tudi danes še vedno enak, kot je bil za časa Slomška, Korošca, Kreka, in kot sta ga po osamosvojitvi vsaj deloma poskušala uveljaviti Pučnik in Janša : nobenega sodelovanja z goljufivimi komunisti in iz njihovih vrst evolviranimi tranzicijskimi komunajzarji. Bolje je biti v javnosti okrcan za revanšista, kot pa prevzemati nase krivdo zaradi komunajzarskih grehov in podlosti.

Ločiti je treba zrnje od plev. Pleve naj se več ne skrivajo med zrnjem. In potem bo veter časa pleve sam od sebe kmalu odpihnil, ostalo bo zrnje.

Se popolnoma strinjam, samo slovenski narod je pohabljen in politično nerazgledan in od tega ne bo nič.
V komunizmu se je tudi pokvaril, tako, da bo moral doživeti katarzo, da bo mogoče spregledal.
Mislim pa, da bomo prej izginili, kot narod, ker bo naravna selekcija naredila svoje. Ne verjamete? Počakajmo.

[Miran77]
> [bc123a]
> Ampak zanimivo, da je Bratuskovi pomagal do njenega vplivnega mesta ravno Bajuk.

Samo še en dokaz, da so bili slovenski konservativci in desničarji vedno daleč preveč prizanesljivi, zaupljivi in spravljivi do komunajzarskih vrinjencev.

Zgodovina nas uči:

- slovenski konservativci so komuniste pred 2. svetovno vojno sodno preganjali in jih po potrebi pošiljali v zapore. True. Nikoli jih pa niso pobijali. Slovenski komunisti so konservativce med 2. svetovno vojno pobijali z največjo lahkoto.

- vaške straže in druge protikomunistične enote so pred tragedijo na Turjaku precej zgledno skrbele za ujete partizane (raziskal B. Nežmah). Nudili so jim zdravstveno oskrbo, jih oblekli in nahranili. Komunisti pa so branilce Turjaka najprej z obljubo amnestije prepričali, da so položili orožje, nato so obljubo gladko prelomili in večino zajetih vaških stražarjev, vključno z ranjenci, hladnokrvno pobili.

- titoisti so dali obljubo Churchillu, da bodo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni demokratične volitve. V zameno za to so dobili Churchillovo materialno in politično podporo. Ko je bilo vojne konec, so dano obljubo gladko prelomili oz. izvedli prevarantske groteskne "volitve", s katerimi so obljubo na svoj tipično goljufivi komunajzarski način formalno celo izpolnili.

- osamosvojitev: ko je bil čas za lustracijo, so nas prepričali, naj bomo spravljivi in odpuščajoči. Vedno, ko konservativce in katolike zasrbijo prsti, da bi dobili pravično povračilo za vsaj nekaj od povzročenega komunističnega gorja, se začnejo komunisti panično dreti in se sklicevati na - bizarno - na krščansko odpuščanje. In kristjani začutijo svojo živo, prebujeno notranjo vest. In odpustijo. In povabijo medse ravno tiste, ki so jim bili še pred nekaj leti rablji. In jasno, kmalu ponovno fašejo po gobcu. In na koncu morajo celo prevzemati dvojno krivdo: zase, ker so bili tako naivni, in za komunajzarske vrinjence, ker so zakuhali škodo.

- primer Tonin: kaj dobrega je naredil Tonin s svojo spravljivo potezo ? Kučan je ohranil svojo privilegirano pokojnino, Tonin pa ga je v svoji krščanski dobronamernosti pozival, naj njen del prostovoljno podari v dobrodelne namene. Kučan kot stari komunist brez vesti se na take pozive seveda gladko poserje. Tonin je v svojem idealizmu prevzel nase peklenski medijski pogrom, Kučan pa ima še vedno svojo penzijo, neokrnjeno.


Poanta: zgodovina nas uči, kar so že pred več kot 100 leti vedeli Slomšek, Krek in Korošec, da je vsako sodelovanje s komunisti in njihovimi ideološkimi potomci pot v tragedijo. Vsaka spravljivost do njih je prej ali slej kaznovana. Vsako dobronamerno pripisovanje osnovnih človeških in etičnih vrednot komunistom in njihovim ideološkim potomcem se prej ali slej izkaže za zmotno. Sodelovanje s komunisti in njihovimi ideološkimi potomci nobenemu poštenemu človeku, pa če politično pripada levici, sredini ali desnici, nikoli ne prinese nič dobrega. Vsakršna ponujena roka sprave je s strani komunistov prej ali slej odsekana.

Toninov-Virantov-Žerjavov "sredinski" pristop sodelovanja in preseganja starih zamer je na prvi pogled sicer všečen in simpatičen. Na dolgi rok pa se vedno izkaže kot poraz dobromislečih in kot zmaga brezvestnih goljufov.

Bajuk je bil v tem smislu enako naiven, ko je zaposlil Bratuškovo. Seveda, če je ne bi, bi ga obtoževali, da je revanšist. Ker jo je, ga obtožujejo, da je on kriv za njene proračunske podvige (ki roko na srce niso bili niti od daleč primerljivi s tem, kar je počela pod Križaničem).

Zato je edini recept za slovensko desnico na žalost tudi danes še vedno enak, kot je bil za časa Slomška, Korošca, Kreka, in kot sta ga po osamosvojitvi vsaj deloma poskušala uveljaviti Pučnik in Janša : nobenega sodelovanja z goljufivimi komunisti in iz njihovih vrst evolviranimi tranzicijskimi komunajzarji. Bolje je biti v javnosti okrcan za revanšista, kot pa prevzemati nase krivdo zaradi komunajzarskih grehov in podlosti.

Ločiti je treba zrnje od plev. Pleve naj se več ne skrivajo med zrnjem. In potem bo veter časa pleve sam od sebe kmalu odpihnil, ostalo bo zrnje.

Se popoplnoma strinjam, druženje s nasledniki komunistične partije nas vodi v pogubo.

[Miran77]
> [bc123a]
> Ampak zanimivo, da je Bratuskovi pomagal do njenega vplivnega mesta ravno Bajuk.

Samo še en dokaz, da so bili slovenski konservativci in desničarji vedno daleč preveč prizanesljivi, zaupljivi in spravljivi do komunajzarskih vrinjencev.

Zgodovina nas uči:

- slovenski konservativci so komuniste pred 2. svetovno vojno sodno preganjali in jih po potrebi pošiljali v zapore. True. Nikoli jih pa niso pobijali. Slovenski komunisti so konservativce med 2. svetovno vojno pobijali z največjo lahkoto.

To umazano delo so zanje opravili drugi.

- vaške straže in druge protikomunistične enote so pred tragedijo na Turjaku precej zgledno skrbele za ujete partizane (raziskal B. Nežmah). Nudili so jim zdravstveno oskrbo, jih oblekli in nahranili. Komunisti pa so branilce Turjaka najprej z obljubo amnestije prepričali, da so položili orožje, nato so obljubo gladko prelomili in večino zajetih vaških stražarjev, vključno z ranjenci, hladnokrvno pobili.

Usoda kolaboracije

- titoisti so dali obljubo Churchillu, da bodo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni demokratične volitve. V zameno za to so dobili Churchillovo materialno in politično podporo. Ko je bilo vojne konec, so dano obljubo gladko prelomili oz. izvedli prevarantske groteskne "volitve", s katerimi so obljubo na svoj tipično goljufivi komunajzarski način formalno celo izpolnili.

Jugoslavija bi že zdavnaj padla pod Sovjetski škorenj, če ne bi bilo Tita in njegovega legendarnega NJET Stalinu!! Demokratične volitve v od vojne požgani in z tako silno kolaboracijo obremenjeni državi niso prišle v poštev.

- osamosvojitev: ko je bil čas za lustracijo, so nas prepričali, naj bomo spravljivi in odpuščajoči.

In ste se izognili sranju. Pametno!

Vedno, ko konservativce in katolike zasrbijo prsti, da bi dobili pravično povračilo za vsaj nekaj od povzročenega komunističnega gorja, se začnejo komunisti panično dreti in se sklicevati na - bizarno - na krščansko odpuščanje.

Od kdaj pa imajo nepravičniki zahteve po pravičnih povračilih. Same solze so me.

In kristjani začutijo svojo živo, prebujeno notranjo vest. In odpustijo. In povabijo medse ravno tiste, ki so jim bili še pred nekaj leti rablji. In jasno, kmalu ponovno fašejo po gobcu. In na koncu morajo celo prevzemati dvojno krivdo: zase, ker so bili tako naivni, in za komunajzarske vrinjence, ker so zakuhali škodo.

Ne trpaj kristijanov v isto vrečo z vami katolibani, prosim

- primer Tonin: kaj dobrega je naredil Tonin s svojo spravljivo potezo ? Kučan je ohranil svojo privilegirano pokojnino, Tonin pa ga je v svoji krščanski dobronamernosti pozival, naj njen del prostovoljno podari v dobrodelne namene. Kučan kot stari komunist brez vesti se na take pozive seveda gladko poserje. Tonin je v svojem idealizmu prevzel nase peklenski medijski pogrom, Kučan pa ima še vedno svojo penzijo, neokrnjeno.

S to potezo je Tonin potrdil, da je politik in predvsem človek velikega formata. Katolibani pa v jok!

Poanta: zgodovina nas uči, kar so že pred več kot 100 leti vedeli Slomšek, Krek in Korošec, da je vsako sodelovanje s komunisti in njihovimi ideološkimi potomci pot v tragedijo.

Poanta: zgodovina uči, da so katolibanski, reakcionrani fevdalci pripravljeni KADARKOLI paktirati in se pridružiti KATEREMUKOLI okupatorju samo, da ohranijo svoje bogastvo in položaje. Dandanašnje stanje: 30 % Slovenskega ozemlja pod Vatikanom in peklenske zasluge za ideološko razdelitev Slovencev na naše in vaše!

Vsaka spravljivost do njih je prej ali slej kaznovana. Vsako dobronamerno pripisovanje osnovnih človeških in etičnih vrednot komunistom in njihovim ideološkim potomcem se prej ali slej izkaže za zmotno. Sodelovanje s komunisti in njihovimi ideološkimi potomci nobenemu poštenemu človeku, pa če politično pripada levici, sredini ali desnici, nikoli ne prinese nič dobrega. Vsakršna ponujena roka sprave je s strani komunistov prej ali slej odsekana.

pod komuniste ste ti in tebi podobni stlačili še vse nas, ki se z vami ne strinjamo, zato je to agresivni poziv na državljansko vojno

Toninov-Virantov-Žerjavov "sredinski" pristop sodelovanja in preseganja starih zamer je na prvi pogled sicer všečen in simpatičen. Na dolgi rok pa se vedno izkaže kot poraz dobromislečih in kot zmaga brezvestnih goljufov.

beri zgoraj

Bajuk je bil v tem smislu enako naiven, ko je zaposlil Bratuškovo. Seveda, če je ne bi, bi ga obtoževali, da je revanšist. Ker jo je, ga obtožujejo, da je on kriv za njene proračunske podvige (ki roko na srce niso bili niti od daleč primerljivi s tem, kar je počela pod Križaničem).

Večno nedolžni krivci, press

Zato je edini recept za slovensko desnico na žalost tudi danes še vedno enak, kot je bil za časa Slomška, Korošca, Kreka, in kot sta ga po osamosvojitvi vsaj deloma poskušala uveljaviti Pučnik in Janša : nobenega sodelovanja z goljufivimi komunisti in iz njihovih vrst evolviranimi tranzicijskimi komunajzarji. Bolje je biti v javnosti okrcan za revanšista, kot pa prevzemati nase krivdo zaradi komunajzarskih grehov in podlosti.

Recept, ki vodi v sranje. Potem boste pa zopet jokcal!

Ločiti je treba zrnje od plev. Pleve naj se več ne skrivajo med zrnjem. In potem bo veter časa pleve sam od sebe kmalu odpihnil, ostalo bo zrnje.

Kar hitro zakurite grmade in pripravite spiske. Kaj drugega itak ne znate.

[Miran77]

Zato je edini recept za slovensko desnico na žalost tudi danes še vedno enak, kot je bil za časa Slomška, Korošca, Kreka, in kot sta ga po osamosvojitvi vsaj deloma poskušala uveljaviti Pučnik in Janša : nobenega sodelovanja z goljufivimi komunisti in iz njihovih vrst evolviranimi tranzicijskimi komunajzarji. Bolje je biti v javnosti okrcan za revanšista, kot pa prevzemati nase krivdo zaradi komunajzarskih grehov in podlosti.

Ločiti je treba zrnje od plev. Pleve naj se več ne skrivajo med zrnjem. In potem bo veter časa pleve sam od sebe kmalu odpihnil, ostalo bo zrnje.

Zelo lepo si to napisal. Preganjati bi jih morali, najprej tiste neposredno odgovorne in njihove pomagače, potem vse oboževalce lika in dela. Tega se ne bomo nikoli znebili. Tudi, če vse gre u kurac in pride stečajni upravitelj ne, ker se bo njemu šlo za to, da se poplačajo upniki , za naše notranje zdrahe in probleme mu ne bo mar. Ne vidim rešitve.

Sedi 5 +.

[Miran77]

Zgodovina nas uči:

- slovenski konservativci so komuniste pred 2. svetovno vojno sodno preganjali in jih po potrebi pošiljali v zapore. True. Nikoli jih pa niso pobijali. Slovenski komunisti so konservativce med 2. svetovno vojno pobijali z največjo lahkoto.

Majster, zgodovina nas uči, da se med vsako vojno sovražniki pobijajo z lahkoto, na zaćetku z malo manjšo, potem pa z največjo.
Te katolibanske klamfe, da je bila naša vojna nekaj posebnega, so že davno prežvečene.

Poanta: zgodovina nas uči, kar so že pred več kot 100 leti vedeli Slomšek, Krek in Korošec, da je vsako sodelovanje s komunisti in njihovimi ideološkimi potomci pot v tragedijo.

Če si ti član Dežmanovega ali Majerjevega zgodovinskega krožka, potem razumem od kot ti take ideje. Med resnimi zgodovinskimi viri pa bi jaz zelo rad videl kakšnega na temo Slomškovega antikomunizma, če vemo, da je govoril kako smo vsi Slovenci najprej pripadniki svojega naroda, šele potem pa tudi pripadniki religij in ideoloških prepričanj!?

Zgodovina, ki si jo talibani prikrojijo za svoje potrebe, ima zelo kratke noge...

Seveda!