Poglejmo, katere premise lahko tako čez prst takoj označimo za bose.

Kot ničto boso premiso bi na nadravni ponovil za ostalimi komentarji, da Simona vleče enačaj med modernim in kakovostnim. Sicer tega res ne dela v najbolj splošni wannabe objektivni maniri, ampak na subjektiven način, da ji nikakor ni jasno, da kar se njej osebno zdi najbolj kakovostno, lahko tudi ni moderno.

zdaj pa h konkretnejšim premisam:

1. bosa premisa:
Biti pristaš Janeza Šušteršiča je moderno. Ne le moderno, ampak občutno bolj moderno kot biti pristaš Janše. Pa ne le to. Biti pristaš Šušteršiča je najbolj moderno in je to tak trend, da lahko prinese volilno zmago.

Come on.
Kje je Šušteršič na lestvicah priljubljenosti? Ne visoko.
Tam so/so bili visoko Borut Pahor, Radovan Žerjav, Janez Potočnik, Danilo Turk, Gregor Virant in podobni. Šušteršič je karakterno in kot pojava tako drugačen od teh, da ni čudno, da ni med njimi. Če imaš ti v svoji družbi vtis, da je (ali bi lahko bil) Šušteršič ful moderen, potem nimaš reprezentativnega vzorca. Pa saj še v parlament ni bil izvoljen, madona. Pa je kandidiral v Kopru, kjer je tisto "za inat anti-Janša" razpoloženje najbolj goreče in so imeli vsi, ki ne marajo Janše, pa hkrati niso orto zaripli levičarji, enkratno priložnost izbrati Šušteršiča.

2. bosa premisa:
Romeny bi zmagal oziroma dosegel boljši rezultat, če bi bil bolj moderen. Če bi bil tako moderen, da bi recimo zagovarjal gejmerič, splošno pravico do splava, free kontrasepšn, gan kontroul, in kar je še modernega progresiv balasta. Če to slučajno ne bi bilo dovolj, pa bi Romney ziher zmagal, če se ne bi obregnil ob entitlement đunkije.

Come on.
Vse to, kar bi lahko ponudil Romney, če bi šel iskat prostor pod volilnim soncem s progresiv temami, je ponujal Obama in to vedno ponujajo Demokrati. Tisti, ki mu te teme prevagajo, ne bi zaradi njih volil Romneya, ki bi imel o njih slabo ali magari celo dobro skopirana stališča Obame. Po drugi strani ni moderno v celih ZDA oziroma med vsemi američani biti progresiv liberal, ampak jih je veliko na točno te teme oziroam stališča demokratov o njih tako alergičnih, da dobijo anafilaktičnega in jih ni na volitve, če pri tem kot republikanec palamudiš in nisi jasno konservativen.
Romney je izgubil, ker se je struktura amriškega volilnega telesa v zadnjih 10 letih spremenila v prid demokratov. Več priseljencev, ki naravno težijo k demokratom. Več entitlement đunkijev, ki naravno težijo k demokratom. Več apatične in razvajene mladine, ki jim ponudba tradicionalnih konservativnih vrednot trdega dela in odgovorne svobode (ki vsaj v PRu še vedno so jedro republikanskega programa) pač ne diši tako kot Obamine senzibilne in ne redko socialistično utopistične bravure.
Romney je bil z naskokom najboljši kandidat, ki so ga lahko našli republikanci za te volitve. V resnici je tudi bil najbolj moderate izbira od vseh njihovih kandidatov. Že njegovo preteklo guvernerstvo v sicer precej demokratskem Massachusettsu je bilo moderate referenca, ki je tudi ne bi imel v CVju, če bi bil old-school texan republican. Rezultat, ki ga je dosegel je bil absolutni strop možnega za republikanca v tem krogu. In ni mu zmanjkalo dosti. Bi pa od tu naprej za vsak glas, ki bi ga šel iskati čez sredino ali bolj proti sredini, izgubil več kot en glas v konservativnem zaledju.

3. bosa premisa:
Desna opcija lahko zmaga tako, da nekdo prevzame SDS. Na levici se sicer stalno delajo nove stranke in se s sateliti oblikuje 50+, na desnici je pa recept drugačen.

Come on.
V proporcionalnem volilnem sistemu govoriti o "zmagi" ene stranke je neresno. Ga ne bo 50+ v civiliziranih razmerah in s civilizirano ponudbo - in predvidevam, da naj bi bil to okvir, v katerem so premise bile mišljene. Večinskega sistema pa ne bo, ker imamo kar nekaj malih strank, ki bi jih odneslo, predvsem pa levici ne ustreza večinski sistem, ker navadno dobi v ljubljanski in postonjski enoti visoko nadpovprečen rezultat, drugje pa na širšem območju blago podpovprečnega, v večinskem sistemu pa ti v vsakem okraju šteje le ali si dobil 50+ ali ne, presežek nad večino pa se ne preliva v ostale okraje. Saj so menda dobro vedeli levičarji, zakaj so tako agilno štartali kontra na referendumu izglasovanemu večinskemu sistemu.
No, in zdaj, če se na levici dobro prime recept s sateliti, da lahko vsak levičar ostane kul in "misli s svojo glavo" in mu kakšen levičarski lider sploh ni sprejemljiv pa hkrati še vedno najde potem v okviru politično-idejne pola sprejemljivo izbiro zase, res ne vem, zakaj na desnici to ne bi šlo, ampak bi morali vse strniti v sds, ki mu tudi 35 ali 40% ne bi pomenilo "čiste zmage" in bi rabil potem kilave koalicije z desusom ali kom drugim iz kontra strani.
Če je na političnem trgu res dovolj desnega volilnega telesa, ki pač ne prenese janše, bi pa marali Šušteršiča, je to v volilni rezultat desnice možno vključiti preko Šušteršičeve stranke. Dosti nas je mislilo, da bo to vlogo uspešno igrala DL, pa je zgodba šla drugače in je Virant tam že takoj sam ugrabil stranko z nekaj pragmatičnimi pomočniki. Ampak to ne sme biti ovira, da Šušteršič, če je res kaj trendovskega v njem kot liderju, ne bi vaje ponovil. Sicer dlje kot ostaja v družbi Viranta, manj trendovski je na desnici, tudi na tisti, ki ne mara janše - to le verjemi, če že sama ne opaziš - ampak to je stvar njegovih odločitev, želja in planov.

4. bosa premisa:
Sodba KPK je še najmanjši problem slovenske desnice in sds. To je bil le minoren dogodek, pustimo to ob strani. Glejmo naprej.

Come on.
Ne se hecat no. Ta sodba KPK je odprla pot (ja, niso važni le "metafizični" vzroki, ampak dostikrat so vsaj toliko pomembni tudi "konkretno-fizični" povodi) do najbolj neprimerne možna vlade za situacijo, ko se hočemo rešiti pred bankrotom in/ali ostati vezani na zahod/sever, ne pa riniti med kakšne nove neuvrščene in v stare krvave bajke.

5. bosa premisa:
Stranka je kot gajba krompirja, lider pa nalepka na njej. Nalepko po potrebi odstraniš in zamenjaš z novo, ki je pri roki, krompir in gajba pa ostaneta kot sta bila prej. Dobrega, torej učinkovitega predsednika stranke lahko izbereš z javnim razpisom na katerega povabiš kandidate in ozko komisijo, ki izbere tako, da s primerjavo tehničnih specifikacij, kot pri primerjavi avtomobilov, ugotovi kateri ima nizko porabo, dobre pospeške, lepe felge in komande radija na volanu. Važno, da ustreza tehničnim kriterijem/razpisnim pogojem in je to to.

Come on.
Še balinarska društva ne izbirajo svojih predsednikov tako.
Vodja stranke je lahko le nekdo, ki ima zaupanje in avtoriteto v stranki. To pa je stvar zavestne odločitve in dela na tem. Pretendent mora najprej sam imeti močan interes in dovolj vstrajnosti, in če je uspešen pri pridobivanju zaupanja in avtoritete znotraj stranke, lahko računa na njeno vodenje. Kaj se zgodi, če se predsednika pripelje v stranko kot kupljenega fuzbalerja v real madrid, se je videlo pri lds pod kresalovo. In meni se ne zdi, da bi Šušteršič že bil član sds, ali da bi izkazoval kakšne ambicije po aktivnem delu v njej. Pa tudi samoprepoznanih problemov z vodenjem sds ravno ne kaže, kar bi bil osnovni pogoj. Če je tam članom z veliko večino kul vodja stranke Janša, potem tako še nekaj časa bo in bi spremembe zaradi sprememb samih stranko zgolj ošibile. In če jih dosti potem krili z ročicami, da je sds janševa stranka, je to bolj problem teh, ki krilijo in cepetajo kot sdsa in njenih članov, ki jim to ustreza. Velika skrb teh cepetavčkov za usodo sds, pa je tudi že na prvi pogled vsaj neiskrena, včasih pa tudi odkrito destruktivna.

Dosti bodi bosih za nocoj.

Poskusimo rajši najti še kakšno obuto.

Evo, eno najdem. Ko odfiltriram vse bose, mi ostane sama tale v termo nogavice in cutting edge technology planinske čevlje z derezami obuta želja avtorice članka:
"Naj Janša spoka iz SDS! Mene kot samodeklarirano levičarko tako skrbi za slovensko desnico in še posebej za sds, ki je vredna mojih najbolj prodornih idej in nasvetov, da jim predlagam, da ga takoj zamenjajo z nekom drugim, magari ne članom stranke, magari nezainteresiranim za njeno vodenje, samo naj že zamenjajo Janšo."

No, ta želja pa je kakovostno in hkrati celo moderno obuta!
Po tem, ko smo teden za tednom od Simone brali o veliki nuji, da Janša spoka kot predsednik vlade, nato na dan, ko bi človek pričakoval, da bo zrelaksirano uživala ob kozarcu vina, ko se ji prejšnja želja uresniči, ona ne vzame pavze, ampak še bolj zategne vezalke in z nabrušenimi derezami odločno krene v strmino, na vrhu pa že razglaša novo željo, da naj zdaj pa končno Janša spoka še kot predsednik stranke in da končno še tam mesto komu po njenem okusu.

Come on.
In to ti govori (na to ne več ponosni) volilec DLja z zadnjih volitev, ki misli, da je bila vlada, ki je danes padla pred tem pa razpadla, najbrž za slovenijo as good as it gets.