Bojan Korsika: Bojan Petan ni Tajkun, ker je “naš”...
21 Februar, 2013 - 14:30

Tekst: Bojan Korsika, publicist | Foto: Primož Lavre

... ali odprto Pismo Primožu Cirmanu, novinarju Dnevnika. Vedno z zanimanjem preberem vaša pisanja. Še posebej zadnje (Šrot in Bavčar, nedotakljiva brata v tranziciji, Dnevnik, 20.2.201) v katerem pišete o Bavčarju in Šrotu, saj sem delal v nadzornem svetu Istrabenza, na kar sem vsekakor še vedno ponosen.


Kljub mojemu močnemu želodcu, pa se se mi je začela delati kislina v obliki teh vrstic. Namesto, da bi se vsaj za silo držali dejstev, ste zašli na polje morale oziroma etike. Pa puščam tu ob strani, da se sploh ne sprašujete o krivdi, ampak “jočete” nad tem, da je sploh toliko časa trajalo, da sta oba (Bavčar in Šrot) prišla pred sodišče. O njuni krivdi ali nedolžnosti se sploh ne sprašujete. V bistvu “jočete” nad prejšnjimi časi, ko je na primer januarja 1985 v Delu ali Dnevniku izšla kratka notička, da je ta in ta “spodkopaval ekonomske temelje socialistične federativne republike Jugoslavije” (si predstavljamo lahko kaj bolj ciničnega kot je takšna obtožba? Verjetno ne, ampak na takih temeljih je tedaj ljudi preganjal sedaj aktualni generalni državni tožilec Zvonko Fišer) in potem že aprila vest, da bil dotični obsojen na deset let zapora in bi že “napoten” v zapor.

Torej, če to puščamo to ob strani, sem zadnji, ki bi menil, da ni potrebno vse družbene akterje kritično prevrednotiti. Tudi, seveda tudi Bavčarja in Šrota. Lahko tudi z moralnega stališča, lahko tudi delate znanost iz tega. Torej tudi etično vprašanje kaj Bavčar in Šrot pomenita za slovensko bit in tubit. Ampak seveda, velik problem je, da je morala univerzalna vrednota. Ali pa je ni in ostanejo zgolj grobi interesi. Ob visokih moraliziranjih in sprehanjanju po glavah Bavčarja in Šrota (za kar je potrebno obilo osebnega poguma, mar ne Primož Cirman?) se vam vedno in povsod dogodi zdrs, saj “pozabljate” na svojega “šefa” lastnika Dnevnika, to je Bojana Petana. Kar me čudi, saj vseskozi ponavljate, da je skrajno nemoralno, da nekdo skuša brez lastnega denarja priti do lastništva največjih podjetij v državi. In tudi popolnoma jasno veste kdo je ta nekdo.

Kako pa je Bojan Petan prišel do DZS, Dela prodaje, Term Čatež in nenazadnje Dnevnika? Ali pa Marine Portorož? Odgovorite na to, lepo prosim! Ali tako, da je varčeval pri Ljubljanski banki? Za nakup teh firm je bilo potrebno nekaj sto milijonov evrov. Le kje jih je Bojan Petan dobil?Zakaj ne odgovorite na to vprašanje, Primož Cirman? Analizirate in “analizirate” offshore firme na Cipru, Panami, Luxemburgu, ko pa se pojavi Bojan Petan, pa vtaknete kot noj glavo v pesek.

Če postane Boško Šrot “lastnik” Dela tako, da vzame kredit, je to zločin par exellence, če pa vaš šef Bojan Petan pride do Dnevnika (v katerem delate), na skrajno netransparenten način s pomočjo politike (Gregorja Golobiča) in za majhne denarje in tudi s kreditom, je pa to utelešenje Pravice?

Ali pa je Bojan Petan brezmadežen zato, ker je “naš”, ker je na “levici”, ker skozi Dnevnik podpira prave stvari. Kaj pa je prava stvar, pa je seveda odvisno. Ne bom rekel tako ofucano in poenostavljeno, da podpira in posluša “Strice iz ozadja”, ampak leta 2011 je bila prava stvar, da postane Zoran Jankovič predsednik vlade, danes pa ni več dober niti za vratarja in ga je potrebno medijsko zabiti.

Prava stvar je vsekakor , da leta 2010 vaš tedanji kolega Rok Praprotnik napiše lepljivo sluzav slavospev ( Miro Senica: Najmočnejši odvetnik v državi v objemu nemoči, 14. 2.2010) in postane čez nekaj mesecev pomočnik šefa protikorupcijske komisije. Prava stvar je tudi, da se “našim” uslužni prejšnji direktor Sove, Sebastjan Selan “okruhi” na mesto direktorja Marine Portorož, ki je v lasti Bojana Petana. Ali pa da Dnevnik recenzira knjigo Per Passione, italijanskega levega politika Piera Fassina in niti z besedo ne omeni, kako Fassino opisuje, da ga Milan Kučan in Ciril Ribičič v Ljubljani rotita, da evropska levica ne sme prepustiti Slovenije desnici. To je prava stvar, saj vemo kaj je s to “damage control” v medijih.

Zato mu je tudi veliko dovoljeno, Bojanu Petanu. Dovoljeno mu je tudi, da šušmari (s pomočjo drugega moralista Gregorja Golobiča) po finančnem skladu za razgradnjo jedrske elektrarne Krško. Če sem jaz odšel na Istrabenzu na WC je Dnevnik o tem “poročal” skorajda na prvi strani, ko pa je Petanov finančnik obtožen finančnih malverzacij v skladu za JE Krško, pa se zadeva odpravi v notranjosti z eno vrstico. Ostali mediji pa so seveda uslužno tiho.

Sedaj, ko je tudi Petanov imperij v izdihljajih, okoli njega vlada skorajda pokopališki medijski mir. Ni Gregorja Golobiča 2, Katarine Kresal 2, Aleša Zalarja 2 ali Mateja Lahovnika 2, samih političnih paglavcev, ki bi tako, kot so za Istrabenz, vsakodnevno pozivali banke in javnost na linč nad upravo in nadzorni svet Petanovega DZS.

Ni nobenega medijskega linča, ni nobenega Zorana Jankoviča, ki bi napovedoval pregone in pogone. Ni nikakršnega medijskega pogona nad Petanovim in njegovim imperijem. Ni pogona ponorelih novinarskih sufražetk, ki bi zahtevali likvidacijo Petanovih podjetij. Ni Franceta Arharja, ki bi uslužno, toda protipravno vnovčil garancije in tako sprožil nepovratni plaz.

Primož Cirman, kako bi se vi počutili, ko bi vsakodnevno brali, da je potrebno Dnevnik likvidirati in zaposlene vreči na cesto? Pa sem seveda prepričan, da se ob tem medijsko pokopališkem miru v ozadju na vse načine trudi ohraniti podjetja Bojana Petana pri življenju. S čimer se zelo strinjam, saj me ne vodijo nizki nagoni.

Lahko vam prišepnem. Počutili bi se/se boste kot v Butalah, kjer je Butalcem v nepopisno veselje in radost, da jim propade eno večjih podjetij. Pa ne samo, da ploskajo in rajajo, ampak tudi radi poprimejo in pomagajo, da propade. In to levi in desni Butalci katerih je butalsko kraljestvo.

Bojan Korsika, 20. 2. 2013 v Ljubljani

Ps.
Sem dalj časa razmišljal razmišljal kako “leva” medijska, teoretska in siceršnja scena racionalizira “pravico do lastništva” na primer pri imperiju Bojana Petana. Edinole ena zgodovinsko teoretska razlaga je možna. V Sloveniji je “vse kar je”, bilo zgrajeno na “žuljih slovenskega delavca” in ergo, politični dedič slovenskega delavskega razreda, ki je zgradil Slovenijo, je današnja “levica”. Jasno kot beli dan. In če sledim “levim” šaljivcem je tako popolnoma upravičeno stalni predsednik nadzornega sveta holdinga Slovenija d.d.-nihče drug kot Milan Kučan. Ali lahko kdo torej zanika, da je Kučan “veliko naredil” za Slovenijo. Ne more! Torej, Milan Kučan je tudi slovenski Warren Buffett.

In Bojan Petan ni nič vzel, saj je vse “naše”. Sploh pa ni to od Bojana Petana, “naši” so mu dali imperij za upravljanje, ki pa se žal sesuva. Nadzorni svet nima več moči, da bi speljaval finančne obvode do njegovega podjetja.

ps.1.
Primoža Cirmana sem poimensko imenoval, lahko bi bil zlahka kdo drug, saj je sindrom “levice”, ki bi morala že zdavnaj zapustiti zgodovnski oder. In jo nadomestiti nova levica. Pa ne SD.

Bojan Korsika, točno se ve, kje je Patan dobil denar, katerega je začel vrteti. Spomnite se Banke Brežice in Borzno posredniške hiše Nika. Bi bilo pa iz vaših ust ( ali tipkovnice) zanimivo izvedeti, kaj se je dejansko zgodilo z ljubljansko banko Triglav, ki je v zelo čudnih okoliščinah propadla v mandatu ljubljanskega župana Dimitrija Rupla in ljudi, ki so v tistem času pripadali vaši opciji ( krilo demokratov v LDS, kateri ste pripadali tudi vi in g. Bavčar).