Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Za slabo črpanje evropskega denarja ne sme biti izgovorov
Strani: 1
sporočil: 2.339
Čeprav gre v primeru EU sredstev za najbolj kvaliteten naložbeni
denar, smo bili v preteklosti mnogokrat priče ignoranci, saj je
bilo doma dovolj 'lažjega' denarja. Nekatere (tudi špekulante!) je
namreč posebej odvračal formalizem v postopkih pridobivanja in
ciklične preverbe porabe, treba je bilo začasno založiti državna
sredstva ipd..
Danes je za marsikaj prepozno, saj denarja povsod manjka in pogoji so še strožji, domače politikantstvo pa vedno znova in znova dobiva krila in zalet.
Danes je za marsikaj prepozno, saj denarja povsod manjka in pogoji so še strožji, domače politikantstvo pa vedno znova in znova dobiva krila in zalet.
sporočil: 5.963
Zadnja sprememba: anon-245582 21.02.2013 07:45
1. Tisti, ki denar črpa, naj bo pošteno plačan---------------------------------------
Napaka. Pravilno bi se moralo glasiti: Tisti, ki denar USPEŠNO črpa, naj bo pošteno plačan. Koliko mio. € je Slovenija morala vrniti v EU sklade? Predvsem pa koliko je do sedaj imela možnost načrpati in koliko od načrpanega se je namensko porabilo?
P. S. Dober članek.
sporočil: 2
čas vnosa: 21.02.13 08:03
Razmišljanje v pravo smer, vendar presplošno, zato tudi komentar
splošen:
1. "Dnevno" upravljanje z evropskimi sredstvi je praktično v domeni države članice. Osnovni izziv je izpogajati se za ta sredstva (kjer pa vseeno igrajo bistveno vlogo indeksi razvoja ipd.).
2. Ko so ta sredstva enkrat razpoložljiva za državo, npr. 4,2 mrd € na področju kohezijske politike za obdobje 2007-2013, je veliki meri odvisno od nas samih, kako bomo to sredstva porabili - "neodvisno" od bruseljskih labirintov.
3. V državni upravi so zamrznjena napredovanja, ljudje so plačani izključno po nazivu, neglede na odgovornost in uspešnost, četudi opravljajo zahtevne naloge - kot je področje kohezijske politike.
1. "Dnevno" upravljanje z evropskimi sredstvi je praktično v domeni države članice. Osnovni izziv je izpogajati se za ta sredstva (kjer pa vseeno igrajo bistveno vlogo indeksi razvoja ipd.).
2. Ko so ta sredstva enkrat razpoložljiva za državo, npr. 4,2 mrd € na področju kohezijske politike za obdobje 2007-2013, je veliki meri odvisno od nas samih, kako bomo to sredstva porabili - "neodvisno" od bruseljskih labirintov.
3. V državni upravi so zamrznjena napredovanja, ljudje so plačani izključno po nazivu, neglede na odgovornost in uspešnost, četudi opravljajo zahtevne naloge - kot je področje kohezijske politike.
sporočil: 845
Ma pustimo ta denar v Bruslju, saj ste v Financah vedno proti
subvencijam. Podjetja naj se sama znajdejo. Kohezijska sredstva so
vendar subvencije.
sporočil: 1.741
Zelo naivno in nekompetentno razmišljanje. Tisti, ki smo se v v
prejšnjih časih, ko je bilo vse narobe in smo počrpali veliko
sredstev, ukvarjali s tem vemo, da se vse začne pri dobrih
programih, dobro pripravljenih dokumentih, natančnih terminskih
planih, dobro utemeljenih cost benefit analizah, osebnih stikih z
evropskimi uradniki in dobro organiziranih teamih izkušenih,
poštenih, delavnih ekip. Tega vsega pa sedaj ni. Kadrovanje
nekompetentnih "naših" daje vse bolj pogubne rezultate!
sporočil: 1.205
Preveč na splošno napisan članek. Evropskih sredstev je več vrst
oz. programov. Odovornih za pridobivanje teh sredtev pa je toliko
kot je programov. Ker je prostora premalo se bom osredotočil samo
no tri glavna področja: kmetijsktvo, struktrni in kohezijska
sredstva in na sredstva za raziskave.
Kmetijska sredstva se delijo na neposredna plačila in za razvoj podeželja. Na teh sredstvih je praviloma že državna zastavica. Za črpanje neposrednih plačil so odgovorni sami kmetje. Ta sredstva kmetu pripadajo zato, ker ima x ha polj ali y glav goved. Če vloge ne napišejo pravilno, sredstev, ki jim itak pripadajo, ne dobijo. Tu je učinkovitost pridobivanja dokaj visoko. Vloga države je omejena na preverjanje pravilnosti vlog.
Krog upravičencev za sredstva za razvoj podeželja je širši, in poleg kmetov vključuje tudi občine, ipd. Za ta sredstva je potrebno pripraviti projekt - vendar v okviru programov, ki so razpisani. In poskrbeti za sofinanciranje. Glavni razlog za suboptimalno izkoriščanje teh sredstev je pomanjkanje sredstev za sofinanciranje. To pa je problem investitorja (države ali zasebnika).
Podobno je pri kohezijskih in strukturnih sredstvih, in sredstvih TEN. Tudi ta sredstva imajo nacionalne zatsavice. Poleg države (npr. ceste, tiri) so glavni odgovroni za ta sredstva na občinah (npr. čistilne naparave). Ponekod to znajo, ponekod ne. Tu je nekaj potenciala za izboljšanje, vendar zalsti na lokalni ravni. Na državni pa zmanjkuje denarja za sofinanciranje.
Sredstva za raziskave nimajo nacionalnih zastavic. Tu s svojim projektom kandidiraš na razpisu v konkurenci z ostalimi kandidati iz EU. Poleg izpolnjevanja razpisnih pogojev odločata odločnost, noviteta in sposobnost sofinanciranja. Vloga države je zelo omejena - samo na informiranje o teh sredstvih. Glavni upravičenci so podjetja in raziskovalne ustnove. Slovenija ne stoji slabo, vendar znata ta sredstva pridobiti samo Institut Jožef Stefan in Univerza v Ljubljani. Slovenska podjetja za ta sredstva praviloma niti ne kandidrajo - zato ker nimajo ustreznoh projektov.
Glede na povedano je jasno - da je odgovornih za pridobivanje sredstev mnogo. In ni mogoče s prstom pokazati na eno osebo, ki je odgovorna.
Kmetijska sredstva se delijo na neposredna plačila in za razvoj podeželja. Na teh sredstvih je praviloma že državna zastavica. Za črpanje neposrednih plačil so odgovorni sami kmetje. Ta sredstva kmetu pripadajo zato, ker ima x ha polj ali y glav goved. Če vloge ne napišejo pravilno, sredstev, ki jim itak pripadajo, ne dobijo. Tu je učinkovitost pridobivanja dokaj visoko. Vloga države je omejena na preverjanje pravilnosti vlog.
Krog upravičencev za sredstva za razvoj podeželja je širši, in poleg kmetov vključuje tudi občine, ipd. Za ta sredstva je potrebno pripraviti projekt - vendar v okviru programov, ki so razpisani. In poskrbeti za sofinanciranje. Glavni razlog za suboptimalno izkoriščanje teh sredstev je pomanjkanje sredstev za sofinanciranje. To pa je problem investitorja (države ali zasebnika).
Podobno je pri kohezijskih in strukturnih sredstvih, in sredstvih TEN. Tudi ta sredstva imajo nacionalne zatsavice. Poleg države (npr. ceste, tiri) so glavni odgovroni za ta sredstva na občinah (npr. čistilne naparave). Ponekod to znajo, ponekod ne. Tu je nekaj potenciala za izboljšanje, vendar zalsti na lokalni ravni. Na državni pa zmanjkuje denarja za sofinanciranje.
Sredstva za raziskave nimajo nacionalnih zastavic. Tu s svojim projektom kandidiraš na razpisu v konkurenci z ostalimi kandidati iz EU. Poleg izpolnjevanja razpisnih pogojev odločata odločnost, noviteta in sposobnost sofinanciranja. Vloga države je zelo omejena - samo na informiranje o teh sredstvih. Glavni upravičenci so podjetja in raziskovalne ustnove. Slovenija ne stoji slabo, vendar znata ta sredstva pridobiti samo Institut Jožef Stefan in Univerza v Ljubljani. Slovenska podjetja za ta sredstva praviloma niti ne kandidrajo - zato ker nimajo ustreznoh projektov.
Glede na povedano je jasno - da je odgovornih za pridobivanje sredstev mnogo. In ni mogoče s prstom pokazati na eno osebo, ki je odgovorna.
sporočil: 8
Spoštovani novinar, preden pišete članke na to temo, predlagam, da
najprej preberete razpoložljivo literaturo o "črpanju" evropskih
sredstev, ker dejansko nimate pojma in trosite populistične
nebuloze. Predvsem pa najprej predstavite finančni tok od izplačila
izvajalca gradbenih del na projektu do povračila sredstev iz
bruseljske blagajne na podračun Banke Slovenije, ker lahko traja
tudi leto in pol...
sporočil: 3.218
'Ljudem v podjetjih je jasno, da so najbolje plačani prav tisti, ki
v družbo pripeljejo največ denarja'
Natančno tako. To dejstvo ni jasno samo kakšnim našim zelenim bankirjem, ki so prepričani, da morajo biti plačani skladno s primerljivimi institucijami v tujini. Na rezultate dela pa se popišamo press.
Natančno tako. To dejstvo ni jasno samo kakšnim našim zelenim bankirjem, ki so prepričani, da morajo biti plačani skladno s primerljivimi institucijami v tujini. Na rezultate dela pa se popišamo press.
sporočil: 592
Slovenija ni več v stanju počrpati EU sredstev. Kaka milijarda bo
ostala v EU blagajni to je dejstvo. Vladna kriza to dejstvo samo še
utrjuje.
Odprava ministrstva za lokalno samoupravo in prenos nalog na Pličaniča, Žerjava in Bogoviča za kar so se zavzemale vse stranke, je bila velika napaka. Žal pa je res, da po Žagarju na tem ministrstvu ni bilo več pravega človeka, ki bi razumel in vodil postopke, pa če prav je tudi Žagar delal napake, ko je na primer dal denar za njihovo smetišče na poplavnem področju. Že v Pahorjevi vladi je to ministrsvo šlo niz brdo, saj so se ministri menjavali kot spodnje perilo..
Odprava ministrstva za lokalno samoupravo in prenos nalog na Pličaniča, Žerjava in Bogoviča za kar so se zavzemale vse stranke, je bila velika napaka. Žal pa je res, da po Žagarju na tem ministrstvu ni bilo več pravega človeka, ki bi razumel in vodil postopke, pa če prav je tudi Žagar delal napake, ko je na primer dal denar za njihovo smetišče na poplavnem področju. Že v Pahorjevi vladi je to ministrsvo šlo niz brdo, saj so se ministri menjavali kot spodnje perilo..
sporočil: 6.948
S člankom bi še nekako šlo (le tista, da so v podjetjih dobro
plačani tisti, ki prinesejo denar je malo bosa*), karikatura pa je
povsem zgrešena. Komentar pod karikaturo bi se moral glasiti: "Če
ne zgradimo drugega tira do Kopra, lahko naredimo tisoč novih
kolesarskih poti!" Če bi zgradili vinske, bi se nam lahko po
nesreči zgodilo, da bi bila lahko celo kakšna dodana
vrednost.
* Je bil novinar mogoče kdaj zaposlen v slovenskem podjetju v realnem sektorju?
* Je bil novinar mogoče kdaj zaposlen v slovenskem podjetju v realnem sektorju?
sporočil: 7.095
Korektno napisan članek. Sam osebno bi dodal samo še eno stvar kot
vzrok zakaj ne počrpamo več denarja: slovenska fovšija. V Sloveniji
obstaja nekaj posameznikov, ki se profesionalno ukvarjajo s tem
področjem ( pripravo vse potrebne dokumentacije in izvedbo
pridobitve subvencije),vendar za to svoje delo seveda tudi
zaračunajo določene procente vrednosti subvencije ali investicije.
In ravno ta zaslužek je največji problem, predvsem pri lokalnih
skupnostih, kjer večinsko še vedno razmišljajo, da jim neka stvar
enostavno pripada ( kot nekoč v socializmu). Ne razumejo pa
dejstva, da jih stvar v bistvu ne košta nič, celo nasprotno,
pridobijo novo dodano vrednost v svoje okolje z minimalno lastno
participacijo, vendar to ni važno če oni tega ne bodo dobili važno
je to da nekdo drug ne bo zaslužil, čeprav je opravil delo ki je
njim v korist.
sporočil: 3.006
Nekaj cvetk:
Tisti, ki denar črpa, naj bo pošteno plačanKaj pa tisti, ki pošteno dela, da kaj zasluži?
Za slabo črpanje evropskega denarja ne sme biti izgovorovSaj ni nihče za nič odgovoren, zato za nedelo ne potrebujejo izgovorov.
V Bruslju se je v zadnjih letih kalilo veliko Slovencev.Kalilo? Bolj so rjaveli, saj se zadari njih ni nič spremenilo, na bolje pa sploh ne.
Strani: 1