Tale mlada družina je kot moj petnajstletni mulc, ki bi šparal svojo žepnino, da bi kupil moped. Iz žepnine bi si lahko kupil kakšno cunjo, ali novo miš ali kaj drugega, vendar bi on šparal. Pri njegovem početju lahko trpi le moja denarnica, medtem ko v primeru iz članka trpi naša skupna denarnica. Otroški dodatki so namenjeni tistim, ki NIMAJO, ne tistim, ki imajo, a bi šparali. Bodo šparali pač malce počasneje. A je "zaslužiti in skriti ter prejemati državne ugodnosti" nova vrlina in vrednota? Mislim, da si vprašanje te družine sploh ne zasluži odgovora. Mene spodbuja zgolj k temu, da se v skupno denarnico ne splača več vlagati.