Glede Ulceroznega Kolitisa lahko rečem da sem AVTORITETA, čeprav nisem zdravnik. Zakaj - ker sem ga sam imel in sam pozdravil, predvsem zahvaljujoči Breussovi terapiji. Metoda je zanesljiva in deluje 100% in ne samo za UK, prenovi celoten organizem in sem prepričan tako kot sam Breuss, da sanira tudi mnoga rakava obolenja, še zlasti odpravi širjenje metastaz v postoperativnih obdobjih. Tu se postopek pokaže brezpogojno bolj učinkovit od kemoterapije.

Ko nekdo pride z takimi trditvami na dan najprej skoči v zrak konzervativna medicina, seveda podprta z farmacevtsko industrijo, za katero so taka razkritja pravo bogoskrunstvo.

Da ne dolgovezim, ko se pojavi tako vnetje takoj k zdravniku da pomiri zadevo z steroidi. Problem je edino v zdravniku, če naletite na ta pravega ste že na pol poti. Po steroidni terapiji ste po defaultu obsojeni na dosmrtno vzdrževanje kroničnega stanja z zdravili, kot je v mojem primeru bil Salofalk, ali pa alternativa.

Pri meni je Ulcerozni Kolitis sprožilo moje lastno mladostno ravnanje - nevednost, brezskrbnost in totalna neodgovornost za lastno (od boga/narave dano) zdravje. Na krožniku so prepogosto bile obilno začinjene jedi, na žurkah in v družbi pa žgane pijače. Potem je prišla še JNA z prevladujočo konzervno kulinariko in v ponovnem civilstvu so začeli problemi, najprej lajša potem pa še težja zaprtja in krvavitve. Praznjenje črevesja je delovalo samo še z odvajali ki te obvezno spremenijo v odvajalnega junkija in dodatno delajo nepojmljivo škodo črevesju.

Izboljšave ni bilo tudi zaradi nezainteresiranih zdravnikov dokler po nekaj letih te golgote nisem naletel na Dr Tretjaka v UKC ki mi je najprej razkril kaj sploh je z mano. Takrat sem prvič dobil steroide in že po dveh dneh sem bil "zdrav", kot prerojen. Slaba stran novega "zdravja" pa je pomenila dosmrtno "uživanje" Salofalka z vsemi sekundarnimi posledicami.

Po začasno saniranem stanju sem začel razmišljati kako si lahko sam pomagam in začel iskati vse mogoče poti in alternativne opcije. Ne spomnim se zdaj točno kako sem naletel na Breussovo knjigo a me je prevzela z logiko postopka. Pomislekov ni bilo in sem takoj začel z izvajanjem.

Skratka, po 45 dneh totalnega ne jemanja hrane, ob pitju skrbno pripravljenih čajev in obveznega klistiranja trikrat dnevno ter rednem pitju zeliščnih sokov in eliksirja Biostrat je napočil čas za kontrolno kolonoskopijo.

Ko je zdravnik videl notranjost kolona na monitorju je poklical še druga dva in so me spraševali kaj sem delal da je črevesje v tako brezhibnem stanju, tega niso še nikoli videli.

To je bilo nekje leta 1986 ali 87 in po tem nikoli več nisem imel problema z črevesjem. Seveda, prehranjevalne navade sem spremenil, leto ali dve sem bil celo vegetarijanec, ker uživanje mesa ni priporočeno pri črevesnih težavah, kaj šele kroničnem kolitisu. Dodatnih zdravil kot je Salofalk nikoli nisem več rabil in nikoli več nisem bil pri zdravniku zaradi črevesja. Po tem sem še leta delal po centralni Aziji ki je za črevesno občutljive precej nevarno okolje a problemov ni bilo.

Da se ne bi komu Breussova terapija zdela nekaj preprostega pa naslednje - Veliko discipline in klistiranja je potrebno vsak dan. To je podvig v katerega vložiš veliko truda in časa a dobički so trajni, kot pri dobro zastavljenem poslovnem projektu.

Če bo to kar sem napisal komu spodbuda da si pomaga sam in se bo trajno pozdravil mu to priporočam z poudarkom na disciplini in vztrajnosti. Že nekaj časa me daje da bi napisal knjigo-priročnik na to temo ker je tu še precej dodatnih momentov ki jih niti sam Breuss ni opisal a so rezultat lastnih izkušenj, napak, dognanj in premišljanj.