Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Dolga pot od NLB do Steklarne Hrastnik
Strani: 1 2
sporočil: 64
Bistvo je drugje, v neustreznem sistemu nagrajevanja v državnih
podjetjih in ne v avtomobilih.
Bistvo je v zakonu nagrajevanja v državnih podjetjih, ki ni primerljivo z EU, kar ugotavljajo tudi analize konkurenčnosti, objavljene tudi v Financah.
Ali želimo imeti v upravah bank in ostalih državnih podjetjih izkušene posameznike, ki so že uspešno vodili taka podjetja? Če da, potem jih je potrebno ustrezno nagraditi, primerljivo s takimi podjetji drugje na osnovi rezultatov, ki jih dosegajo.
Če je cilj, da imamo v upravah posameznike z nizko plačo, ki teh izkušenj seveda nimajo, lahko potem le upamo, da bodo izboljšali poslovanje. Če ne bodo uspeli, jih bomo zamenjali, ponovno dokapitalizirali družbo in ponovno upali na najboljše. Vozili bodo stare avtomobile in bodo v vseh pogledih skromni.
Dilema je torej, ali so cilj rezultati in posledično ustrezna nagrada, ali so cilj nizke nagrade vodstev državnih podjetij?
Strinjam se, da mora biti v primeru izgub osnova nagrade nizka, variabilni del pa velik odvisen od ciljev od rezultatov primerljivih družb ter da ni modro kupovati/najemati drage avtomobile, saj je to ni "walk the talk".
V ostalih delih bivšega vzhodna bloka so dileme nagrajevanja že davno razrešili in nimajo takih problemov kot mi.To kažejo tudi analize konkurenčnosti objavljene v Financah.
O razliki med percercepcijo Slovencev o razliki plač in dejankim stanjem je pisal že g.Damjan v Financah. Finance so objavile tudi plače članov uprav bank v Sloveniji. Nagrade so v državnih bankih bistveno nižje kot v ostalih bankah v Sloveniji.
Vprašanje, se postavlja, zakaj bi uspešni bančniki z mednarodnimi izkušnjami, saj le ti lahko primesejo boljše upravljanja, želei v uprave državnih bank, saj bodo poleg nizke nagrade, deležni tudi stalne ustrezne obdelave medijev. Primer predsednika uprave domačim primerljivih bank kaže, da ima predsednik uprave banke v izgubi še vedno 500.000 evrov bruto (neto je večji kot pri nas, saj so davki nižji), le da ne dobi bonusa, saj je banka v izgubi.Finance so pisale, da je to bruto plača predsednika uprave delavske hranilnice, če se ne motim.Torej je njegova odgovornost večja od predsednika uprave največje domače sistemske banke?
Ni problem najeti tujega ugledenega košarkarskega strokovnjaka za trenerja državne reprezentace s ciljem osvojiti medaljo, če rezultati reprezentance niso ustrezni, problem pa je zaposliti predsednika in člane uprave z mednarodnimi referencami s ciljem evropsko primerljivih rezultatov v državna podjetja, saj obstoječ zakon praktično tega ne dopušča.
Ni problem dati državno pomoč, recimo Cimosu v več deset milionih, problem je tam nastaviti člane uprave, ki so že uspešno vodili podobna podjetja v avtomobilski industrji, ki bi zagotavljali, da pomoč ne bo še enkrat potrebna.
Bilo bi koristno, če bi Finance sprožile razpravo o spremembi načina nagrajevanja v državnih podjetjih s ciljem evropsko primerljivih rezultatov oz. primerljive donostnosti. Laho bi naredili tudi anketo, kaj bralke in bralci menijo, ali je bolje nizka nagrade in velik rizik glede uspešnosti poslovanja, ali srednje evropsko primerljiva nagrada s cilji in z ustreznimi referencami za manjši rizik za uspešno poslovanje.
Avtomobili so drobiž s pomembnim simbolnim pomenom in ne bistvo problema. Slovenci ne bomo živeli bolje, če bodo člani uprav vozili dražje, ali cenejše avtomobile, ampak če bodo bolje upravljali državna in ostala podjetja, ki prispevajo denar v proračun.
Bistvo je v zakonu nagrajevanja v državnih podjetjih, ki ni primerljivo z EU, kar ugotavljajo tudi analize konkurenčnosti, objavljene tudi v Financah.
Ali želimo imeti v upravah bank in ostalih državnih podjetjih izkušene posameznike, ki so že uspešno vodili taka podjetja? Če da, potem jih je potrebno ustrezno nagraditi, primerljivo s takimi podjetji drugje na osnovi rezultatov, ki jih dosegajo.
Če je cilj, da imamo v upravah posameznike z nizko plačo, ki teh izkušenj seveda nimajo, lahko potem le upamo, da bodo izboljšali poslovanje. Če ne bodo uspeli, jih bomo zamenjali, ponovno dokapitalizirali družbo in ponovno upali na najboljše. Vozili bodo stare avtomobile in bodo v vseh pogledih skromni.
Dilema je torej, ali so cilj rezultati in posledično ustrezna nagrada, ali so cilj nizke nagrade vodstev državnih podjetij?
Strinjam se, da mora biti v primeru izgub osnova nagrade nizka, variabilni del pa velik odvisen od ciljev od rezultatov primerljivih družb ter da ni modro kupovati/najemati drage avtomobile, saj je to ni "walk the talk".
V ostalih delih bivšega vzhodna bloka so dileme nagrajevanja že davno razrešili in nimajo takih problemov kot mi.To kažejo tudi analize konkurenčnosti objavljene v Financah.
O razliki med percercepcijo Slovencev o razliki plač in dejankim stanjem je pisal že g.Damjan v Financah. Finance so objavile tudi plače članov uprav bank v Sloveniji. Nagrade so v državnih bankih bistveno nižje kot v ostalih bankah v Sloveniji.
Vprašanje, se postavlja, zakaj bi uspešni bančniki z mednarodnimi izkušnjami, saj le ti lahko primesejo boljše upravljanja, želei v uprave državnih bank, saj bodo poleg nizke nagrade, deležni tudi stalne ustrezne obdelave medijev. Primer predsednika uprave domačim primerljivih bank kaže, da ima predsednik uprave banke v izgubi še vedno 500.000 evrov bruto (neto je večji kot pri nas, saj so davki nižji), le da ne dobi bonusa, saj je banka v izgubi.Finance so pisale, da je to bruto plača predsednika uprave delavske hranilnice, če se ne motim.Torej je njegova odgovornost večja od predsednika uprave največje domače sistemske banke?
Ni problem najeti tujega ugledenega košarkarskega strokovnjaka za trenerja državne reprezentace s ciljem osvojiti medaljo, če rezultati reprezentance niso ustrezni, problem pa je zaposliti predsednika in člane uprave z mednarodnimi referencami s ciljem evropsko primerljivih rezultatov v državna podjetja, saj obstoječ zakon praktično tega ne dopušča.
Ni problem dati državno pomoč, recimo Cimosu v več deset milionih, problem je tam nastaviti člane uprave, ki so že uspešno vodili podobna podjetja v avtomobilski industrji, ki bi zagotavljali, da pomoč ne bo še enkrat potrebna.
Bilo bi koristno, če bi Finance sprožile razpravo o spremembi načina nagrajevanja v državnih podjetjih s ciljem evropsko primerljivih rezultatov oz. primerljive donostnosti. Laho bi naredili tudi anketo, kaj bralke in bralci menijo, ali je bolje nizka nagrade in velik rizik glede uspešnosti poslovanja, ali srednje evropsko primerljiva nagrada s cilji in z ustreznimi referencami za manjši rizik za uspešno poslovanje.
Avtomobili so drobiž s pomembnim simbolnim pomenom in ne bistvo problema. Slovenci ne bomo živeli bolje, če bodo člani uprav vozili dražje, ali cenejše avtomobile, ampak če bodo bolje upravljali državna in ostala podjetja, ki prispevajo denar v proračun.
sporočil: 1.951
Dober članek. Se pa bojim, da bo naletel na gluha ušesa. Žal je pri
nas veliko ljudi "mahnjenih" na avtomobile. Imeti večjega,
boljšega, dražjega od soseda je pa sploh najboljše, kar te lahko
doleti. Pa tudi, če potem krompir in zelje tolčemo. Tega zadnjega
se sicer g. Medji ni bati, se pa lahko bojijo zaposleni in mi,
preostali državljani, ki bomo morali sanirati luknjo v NLB.
Ne bi bil čas, da vlada po ameriškem zgledu upravam bank in nadzornim svetom (morda še komu), ki bodo dokapitalizirane, zniža plače na slovensko povprečje in zamrzne izplačila nagrad, dokler dokapitalizacije ne vrnejo? Mislim, da bi se zelo potrudili, da izplavajo iz rdečih številk. Potem jim lahko izplačajo plače in nagrade tudi za nazaj (ko si bodo banke to lahko privoščile).
Ne bi bil čas, da vlada po ameriškem zgledu upravam bank in nadzornim svetom (morda še komu), ki bodo dokapitalizirane, zniža plače na slovensko povprečje in zamrzne izplačila nagrad, dokler dokapitalizacije ne vrnejo? Mislim, da bi se zelo potrudili, da izplavajo iz rdečih številk. Potem jim lahko izplačajo plače in nagrade tudi za nazaj (ko si bodo banke to lahko privoščile).
sporočil: 13.641
[bc123a]No, evo, ze tretja banka, kjer ni vse OK in potem se se kdo cudi, zakaj se nekateri drzimo NLB Klika. Zadeva deluje.
> [crt]
> problem je bil v tem, da so hkrati poleg tega, da session crkne po tolko in tolko neaktivnosti, uvedli tudi to, da session crkne po tolko in tolko casa od starta ne glede na to, ali si vmes kaj migal. kar je fakin dizaster in nisem videl doslej nikjer drugje
Abankin Abanet ima ta feature. Ce se predolgo obiras s placevanjem poloznic, ti bo zadevo ven vrglo glih ko si izpolnil vsa polja...
sporočil: 48.253
[Gustl]Ce sem iskren, je bil na zacetku, ko sem jaz dobil Abanet, ta ze zelo lepo delujoc, klik pa popoln dizaster (recimo, ni ti izpisal pravne osebe, ko si v poloznico vtipkal stevilko racuna, kar je zame no-go). Abanka Abaneta od takrat ni kaj dosti nadgrajevala, razen zaradi nujnih ali regulatornih sprememb, in sele pred kratkim so recimo dodali moznost nakazila v tujino (izven EU), kar je cisto nerazumljivo. Ocitno je od tistih casov NLB klik popolnoma predelala.
No, evo, ze tretja banka, kjer ni vse OK in potem se se kdo cudi, zakaj se nekateri drzimo NLB Klika. Zadeva deluje.
PS. Kdaj boste na Financah uvedli moznost e-racunov? Se posebej zato, ker je z novim modelom narocnine ta placljiva mesecno, ce prav vem?
sporočil: 13.641
[bc123a]Tu se precej dogaja, bodo novosti.
PS. Kdaj boste na Financah uvedli moznost e-racunov? Se posebej zato, ker je z novim modelom narocnine ta placljiva mesecno, ce prav vem?
sporočil: 450
Zadnja sprememba: anon-207813 15.02.2013 11:13
Pa še tale zgodba s Hrvaške. Ko je Plivo prevzela izraelska Teva,
je bil prvi ukrep novega lastnika zmanjšanje pisarn direktorjev. Ne
more imeti direktor podružnice ali obrata večje pisarne od glavnega
na centrali.
sporočil: 13.641
[rename]Un obesek mi boral skoz s sabo nosit. Nocem ga skoz s sabo nosit. In potem, ko ga rabim, obicajno ni tam, kjer sem jaz. Certifikat je zakon.
> [Gustl]
> > [rename]
> > > [Gustl]
> > > > [QRK]
> > > > Gustl, imajo druge banke tudi užiten online pristop, samo ne smem delati reklame. Pozanimaj se pri Rusih.
> > >
> > > Sem njihova zadovoljna stranka. Ni mi vsec online, na zivce mi gre tisti kljucek in kartica in vse te stvari. Vsec mi je certifikat in geslo. Edini razlog, da sem tudi se na NLB.
> >
> > Rusi so podedovali zanič online.
> > Najslabši od vseh, kar sem jih videl.
> > Dobesedno nightmare.
>
> Jp, meni ni OK. Kolegi mi pravijo, da je SKB online tudi ok. Samo spet so tu ti kljucki, kartice...jaz to vse izgubim :)
Grow up :-)))
Ali kreditne kartice in ključe od avta,stanovanja tudi izgubiš?
sporočil: 44
Bojim se, da to ni le začetniška napaka, ampak narcisoidna drža
"mali bog". Bog, pa čeprav mali paje upravičen zase kot si umsili,
drugi pa ni važno
sporočil: 48.253
[Gustl]A certifikat nosis s sabo? To je dosti nespametno. Jaz bi rajsi imel multifactor authentication z obeskom, tako bi komot lahko ebankal tudi iz tujine ali dopusta, certifikata sicer ne bi niti pod razno instalaril v kaksnem cybercafeju :)))
Un obesek mi boral skoz s sabo nosit. Nocem ga skoz s sabo nosit. In potem, ko ga rabim, obicajno ni tam, kjer sem jaz. Certifikat je zakon.
sporočil: 4.098
[bc123a]Racuni v slovenskih bankah so za tujino prakticno neuporabni, saj ti ze ob minimalnem sumu zablokirajo vse kartice, kar jih premores in se ti z lahkoto zgodi, da s sinom v resilcu ostanes pred vrati bolnice in tudi brez denarja za telefon ali taxi. Tudi kot nerezident si lahko odpres racun pri kaki normalni ameriski banki, kjer do racuna dostopas samo z userjem in geslom, v tujini pa niti z ocesom ne trznejo, ko s kartico poravnas kak emergency znesek v visini kakih 10 ali vec K$ )medtem ko si s slovenskimi karticami se cinguma ne mores vec kupit). Verjemi, videno in preizkuseno.
> [Gustl]
> Un obesek mi boral skoz s sabo nosit. Nocem ga skoz s sabo nosit. In potem, ko ga rabim, obicajno ni tam, kjer sem jaz. Certifikat je zakon.
A certifikat nosis s sabo? To je dosti nespametno. Jaz bi rajsi imel multifactor authentication z obeskom, tako bi komot lahko ebankal tudi iz tujine ali dopusta, certifikata sicer ne bi niti pod razno instalaril v kaksnem cybercafeju :)))
sporočil: 13.641
[bc123a]Ne, na kisti ga imam. Na poti pa ne potrebujem bancnih storitev. Tudi nespametno ne vem, zakaj bi bilo. A zaradi varnosti? Peh, bavbav, ki ga po svoje resujem - na racunu je zgolj toliko denarja, da me ne boli, ce mi ga spizdijo ali, ce zelis, propade banka :) enako je s karticami in limiti.
> [Gustl]
> Un obesek mi boral skoz s sabo nosit. Nocem ga skoz s sabo nosit. In potem, ko ga rabim, obicajno ni tam, kjer sem jaz. Certifikat je zakon.
A certifikat nosis s sabo? To je dosti nespametno. Jaz bi rajsi imel multifactor authentication z obeskom, tako bi komot lahko ebankal tudi iz tujine ali dopusta, certifikata sicer ne bi niti pod razno instalaril v kaksnem cybercafeju :)))
sporočil: 281
jao,jao, Srećko - nesrećo, zar ti ne razumeš ni jedan strani jezik
? Lahko bi vedel, da se štosi o Mujotu ne prevajajo, niti v velike
svetovne jezike, kaj šele v tiste, kjer je polovica besed enakih :)
sporočil: 69
No, vidite kako se še kar naprej krade iz državnih podjetij. Pa
povejte mi, ali bodo ta dopisovanja kaj pomagala, da se tako drag
avto NE KUPI, oziroma da se vrne in zamenja za cenejšega. PROSIM,
obrazložite mi !!MEDIJA naj se šopiri, ko bo imel privat podjetje
in ga bo zaslužil, pa mu ne bo nihče nič očital !!!!sedaj je pa to
naš denar, ali se tega ne zaveda !
sporočil: 268
Zadel si bistvo; btw audi a6 ma v frankfurtu vsak predsednik
podružnice izpostave kakšne banke (+ šoferja...)
sporočil: 9.333
Zadnja sprememba: 153 15.02.2013 20:25
Gizdalini naprej, ne oziraje se doklej !Dokler nadrejeni ne dela kar bi moral, boš
lahko gizdalinil dokler se boš šefu slinil...
Sodražan
sporočil: 9.830
Zadnja sprememba: anon-129390 15.02.2013 23:03
[srecko31]
/.../
- Je li Mujo, a jel ti znaš letjeti?
- Ma jok ... nisam ti ja ptica - odgovori Mujo.
- Pa što se onda kurčiš u avionu?
Kaj,misliš,če bi vic napisal v Slovenskem jeziku,da bi bilj manj zanimiv,pa še razumeli bi ga vsi,tako pa izgleda,da si ti tisti Mujo,ki se je vozil z letalom.Zdi se, da ti tudi preveden v slovenščino ne bi kaj dosti koristil, kajti tudi slovenščina ima pred teboj še kar nekaj skrivnosti.
1. Slovenska skladnja je zate še majčken misterij;
2. Velika začetnica tudi (slovenski jezik se piše z malo);
3. 'Izgleda' - v pomenu 'zdi se; videti je; kaže - ima bodisi nemške bodisi južnjaške (neslovenske!) korenine. Jezikovna pravila ga vsaj odsvetujejo, če že ne kar prepovedujejo.
4. Pomožni glagol "bilj" se piše brez "mehčalnega j" oz. srbo-hrvaškega "lj";
5. O'š se kurčimo dalje??
6. Naaah ... too easy ...
* Da ne bo zamere, ti ga prevedem pa še v "Slovenski" jezik:
Mujo in papagaj se peljeta z letalom. K njma pristopi letalska strežnica in ju pobara, kaj želita popiti.
- Viski! - odgovori Mujo.
- Kakšen viski! - vzklikne letalska strežnica. - Na tem letu strežemo le bezalkoholne pijače in napitke.
- Prav. Potem mi prinesi sok. - odgovori Mujo.
- In vi? - vpraša letalska strežnica papagaja.
- Kaj se sedaj izgovarjaš, pička ti materina! Hitro prinesi viski z ledom! - vzklikne papagaj.
Letalska strežnica steče k pilotu in mu potoži o nenavadnih potnikih, ta pa pravi, naj jima tokrat postreže z želenim, a da bo že on uredil z njima, če jo bosta še tako trpinčila. Letalska strežnica jima odnese pijačo - viski za papagaja, sok za Muja. Mujo besen pokliče dekle:
- Beži beži, kaj se izgovarjaš, pizda ti materina, papagaju viski, meni pa sok! Hitro prinesi še meni en viski! In naj bo dvojni! Z ledom!
Letalska strežnica steče k pilotu, pove, kaj se je zgodilo, pilot pa odpre vrata ter vrže Muja in papagaja z letala. Med padanjem papagaj vpraša Muja:
- Mujo, mar ti znaš leteti?
- Kje pa ...! Saj nisem ptica. - odgovori Mujo.
- Kaj se pa potem napihuješ na letalu?
* O zlati vek zdaj muzam Kranjskim pride, ... bi rekel Mujo.
sporočil: 283
Certifikat shranjen v Truecrypt kontejnerju, vse skupaj pa
shranjeno v oblaku.
Pa so tudi cyberkafeji varni :-).
LP
Pa so tudi cyberkafeji varni :-).
LP
sporočil: 48.253
[rename]Meni se je to preverjanje tudi zgodilo nekajkrat, a ob scenarijih, ki so za mene precej nerazumljivi. Recimo, ko sem poskusal narociti Hulu Plus preko paypala vezanega na slovensko kartico (omejitev na ameriske rezidente) drugic pa, ko sem direktno slovensko kartico poskusil uporabiti za Vudu :)
Tega pa ti skoraj ne morem verjeti. V kateri državi si pa bil (lahko tudi na ZS, če ti je to preveč delikaten podatek)?
Jaz nisem imel takšnega problema, so me pa že parkrat klicali in preverili, če sem res "tam" uporabil kartico.
Avtentikacijo ti zavrne, ni mi pa jasno, zakaj so me iz banke klicali, da preverijo, ali je prislo do poskusa zlorabe? Gre za povsem legalne sajte, clovek bi pricakoval, da je koda napake taksna, da v slovenski banki vidijo, da ni slo za poskus zlorabe, ampak da firma noce kartice iz drugega razloga (geografska omejitev).
Netflix sicer dela, ceprav se drugi evropejci na forumih pritozujejo, da njim ne. Vcasih je dobro biti iz majhne drzave, ne samo zaradi meteoritov :)
sporočil: 48.253
[rename]Ce te zaradi zavrnjene transakcije klicejo iz slovenske banke in te sprasujejo, ali so ti zlorabili kartico, smatram to kot abotno nekompetentnost s strani slovenske banke - podobno kot v primeru mateja, s tem, da tu ni bilo skode (ker so me dobili na telefon!), a transakcija je bila samo 7 USD!
Eno je zavrnjena transakcija, drugo pa da ti potem kar blokirajo kartico in je ne mores uporabiti drugje.
Sprasujem se, kaj bi se zgodilo, ce bi me ne dobili na mobitel - tu sem bil v sloveniji in sem se oglasil, ko sem pa v tujini, pa vcasih kupim tujo mobi kartico in domov sporocim novo stevilko. Niti ne predstavljam si ne, da bi mi v tujini slucajno zavrnilo transakcijo, banka bi me klicala zaradi "potencialne zlorabe" in ce me ne bi dobili, bi kaj? Blokirali kartico? Zaradi transakcije v visini 7 USD, po kateri me niso dobili na telefon?!?!?
Mogoce sem oldschool, zato v tujino jemljem tudi gotovino in se nikoli ne zanasam na slovenske kartice. Ker se ob slovenskih bankah res ne mores.
sporočil: 48.253
[rename]Mislim da sem najvec s sabo nesel (ok, bila sva dva, znesek je skupen) cca 1500 EUR, in sicer v indonezijo. Po poti v torbici pod obleko, v hotelu pa v sef. Kartice so delale ok, zato sva denar nesla nazaj domov :)
Po mojem sem jaz precej starejsi od tebe, vendar imam redko kdaj v zepu vec kot $100 ;-)
Sicer si ne predstavljam, kako bi se resil iz godlje na destinaciji, do katere stanejo poceni letalske karte 990 EUR/osebo, ce mi slucajno nehajo delati kartice. Fuckin' scary.
sporočil: 283
Zadnja sprememba: anon-25179 17.02.2013 11:38
[bc123a]Moneybookers Mastercard je moja najboljsa sopotnica zadnje dve leti. Nikjer tezav, nafilas neomejeno. Nafilas iz lokalnega trr-ja na lokalni MB racun, denar je na racunu v 2-3 dneh. Za backup imam se Viso, ki pa je skoraj nikoli ne uporabim.
> [rename]
> Eno je zavrnjena transakcija, drugo pa da ti potem kar blokirajo kartico in je ne mores uporabiti drugje.
Ce te zaradi zavrnjene transakcije klicejo iz slovenske banke in te sprasujejo, ali so ti zlorabili kartico, smatram to kot abotno nekompetentnost s strani slovenske banke - podobno kot v primeru mateja, s tem, da tu ni bilo skode (ker so me dobili na telefon!), a transakcija je bila samo 7 USD!
Sprasujem se, kaj bi se zgodilo, ce bi me ne dobili na mobitel - tu sem bil v sloveniji in sem se oglasil, ko sem pa v tujini, pa vcasih kupim tujo mobi kartico in domov sporocim novo stevilko. Niti ne predstavljam si ne, da bi mi v tujini slucajno zavrnilo transakcijo, banka bi me klicala zaradi "potencialne zlorabe" in ce me ne bi dobili, bi kaj? Blokirali kartico? Zaradi transakcije v visini 7 USD, po kateri me niso dobili na telefon?!?!?
Mogoce sem oldschool, zato v tujino jemljem tudi gotovino in se nikoli ne zanasam na slovenske kartice. Ker se ob slovenskih bankah res ne mores.
Nazadnje sem pred 3 leti dozivel sok, ko sem zivel v ZDA, da z NLB Maestro ni bilo mogoce dvigovati na bankomatih. Tri dni sem bil na peanuts denarju, potem sem koncno nasel en bankomat v celem mestu, kjer je kartica funkcionirala. Na NLB seveda niso imeli pojma, kaj naj. Tako da od takrat dalje SLO kartice niso moje glavno placilno sredstvo, samo se za backup, za katerega upam, da bo deloval, ce ga bom rabil.
Od zene Maestro od Abanke je seveda delala BP na katerem koli bankomatu.
LP,
PIC
LP
sporočil: 14.456
[rename]Hm, hočeš reči, da bi svetovanje spina ti opravil veliko bolje kot über-ober-nad Pristop? :-)
Namig za piar, ki mu je pismo spisal: namesto nesposoben, bi morali recimo napisati niso uspeli prepričati ali pridobiti.... se čisto drugače bere, kot ta nesposoben :-)))
Strani: 1 2