Veliko tega pregledam, predvsem pa je potrebno pregledati čimveč potencialnih naložb, s tem si širiš sliko o tem, kaj je trnutno aktulano.

Izhajam iz domneve, ki se mi vedno najbolje potrjuje, ki je "keep it simple".
Ker vemo, da so računovodski podatki dostikrat plod kreativnega računovdstva in da trgi v resnici niso učinkoviti, je potrebno v omejenem času najti tisto kar je smiselno pregledovati. To so prevsem četrtetni prihodki, zadolženost, EBITDA in dobički za dlje časa nazaj. Pogledati je potrebno tudi kakšna so bila presenečenja pri napovedovanju dobičkov analitikov, tudi priporočila analitikov, članke, lastniška struktura, aktivnosti insiderjev, itd. Vedeti pa je treba dodati, da je marsikaj od tega marketing. Tehnika pa vsebuje marsikaj takega, česar se nikjer drugje ne vidi. Jaz npr. iz tega lahko rezberem, skrb uprave za delničarje, ki ni sama po sebi umevna. Vidimo lahko, kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji, najboljša podjetja slabo skrbijo za svoje delničarje, skrbijo predvsem za svoje zaposlene.
Še marikaj bi lahko napisal v zvezi z mojim upravljanje. Na primer to, da v zadnjih treh letih od kar sem bil na 5., 6. in 1. mestu nikoli ni bil pri ocenjevanju upoštevan moj najboljši sklad ILIRIKA Gazela, češ da je to globalni "small cap" sklad, ki nima dovolj konkurence. Torej ta in prejšnje uvrstitve se pold slabših dveh skaldov, ki jih uparvljam itd.
Nek kolega (verjetno bolj teoretski) bi lahko rekel, da so trgi do neke mere učinkoviti ter, da je iz teoretičnega vidika " ceteris paribus" nemogoče najti na ta način neko "alfo". Izkustveno pa lahko povem, da temu ni tako, v JV Aziji je mogoče najti kup delnic, ki delajo izvrstno. Z drugimi besedami tam so trgi opazno manj učinkoviti, hkrati pa je tam doma gospodarska rast. Na primer v Indoneziji, je bila v letih 2008 in 2009 najnižja YoY gospodarska rast 4 odtotke.
Pri urapvljanju je moja prva skrb »amortizacija želodca vlagatelja«, torej da vrenost VEP-a čim manj niha oz. čim manj pade, ko so »težki časi«. Če boš pogledal grafa Gazele in Azije od marca 2009 (od takrat jaz upravljam Ilirikine sklade) in ju primerjal z ostalimi boš videl, da dosegamo relativno visoke donosnosti, z nadpovprečno nizko tveganimi naložbami. Merilo za tveganje pa je nihajnost oz. standardni odklon.
Vsakoga, ki se želi še kaj več informirati, Vljudno vabim, da mi piše na blaz.zupancic@ilirika.si ali da me obišče v prostorih Ilrike na Slovenski cesti 54a v Ljubljani.

Lep pozdrav,
Blaž

Krasno razmišljanje. Se mi zdi, da ni dosti upravljalcev/analitikov, ki bi podobno razmišljali.

Problem ocenjevanja, kot ga jaz vidim, je v tem, da se vedno najde nekdo, ki ima dober track record, po drugi strani, pa se obnaša zelo tvegano in ne razmišlja s svojo glavo. Prej sem bil bolj skeptičen do vas. Tudi neposreden odziv na forumu z identiteto, je hvalevreden.

Dobro delajte še naprej.

[BlazZupancic]
Veliko tega pregledam, predvsem pa je potrebno pregledati čimveč potencialnih naložb, s tem si širiš sliko o tem, kaj je trnutno aktulano.

Izhajam iz domneve, ki se mi vedno najbolje potrjuje, ki je "keep it simple".
Ker vemo, da so računovodski podatki dostikrat plod kreativnega računovdstva in da trgi v resnici niso učinkoviti, je potrebno v omejenem času najti tisto kar je smiselno pregledovati. To so prevsem četrtetni prihodki, zadolženost, EBITDA in dobički za dlje časa nazaj. Pogledati je potrebno tudi kakšna so bila presenečenja pri napovedovanju dobičkov analitikov, tudi priporočila analitikov, članke, lastniška struktura, aktivnosti insiderjev, itd. Vedeti pa je treba dodati, da je marsikaj od tega marketing. Tehnika pa vsebuje marsikaj takega, česar se nikjer drugje ne vidi. Jaz npr. iz tega lahko rezberem, skrb uprave za delničarje, ki ni sama po sebi umevna. Vidimo lahko, kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji, najboljša podjetja slabo skrbijo za svoje delničarje, skrbijo predvsem za svoje zaposlene.
Še marikaj bi lahko napisal v zvezi z mojim upravljanje. Na primer to, da v zadnjih treh letih od kar sem bil na 5., 6. in 1. mestu nikoli ni bil pri ocenjevanju upoštevan moj najboljši sklad ILIRIKA Gazela, češ da je to globalni "small cap" sklad, ki nima dovolj konkurence. Torej ta in prejšnje uvrstitve se pold slabših dveh skaldov, ki jih uparvljam itd.
Nek kolega (verjetno bolj teoretski) bi lahko rekel, da so trgi do neke mere učinkoviti ter, da je iz teoretičnega vidika " ceteris paribus" nemogoče najti na ta način neko "alfo". Izkustveno pa lahko povem, da temu ni tako, v JV Aziji je mogoče najti kup delnic, ki delajo izvrstno. Z drugimi besedami tam so trgi opazno manj učinkoviti, hkrati pa je tam doma gospodarska rast. Na primer v Indoneziji, je bila v letih 2008 in 2009 najnižja YoY gospodarska rast 4 odtotke.
Pri urapvljanju je moja prva skrb »amortizacija želodca vlagatelja«, torej da vrenost VEP-a čim manj niha oz. čim manj pade, ko so »težki časi«. Če boš pogledal grafa Gazele in Azije od marca 2009 (od takrat jaz upravljam Ilirikine sklade) in ju primerjal z ostalimi boš videl, da dosegamo relativno visoke donosnosti, z nadpovprečno nizko tveganimi naložbami. Merilo za tveganje pa je nihajnost oz. standardni odklon.
Vsakoga, ki se želi še kaj več informirati, Vljudno vabim, da mi piše na blaz.zupancic@ilirika.si ali da me obišče v prostorih Ilrike na Slovenski cesti 54a v Ljubljani.

Lep pozdrav,
Blaž

Lepo, da si se izpostavil in celo kaj napisal - vendar:
Zaljubljen si v Indonezijo, Malezijo, Tajsko ter nekaj malega še v Singapur. Skupaj več kot 50%.
Izpostavljen si v "svetovno znanih" valutah THB, IDR, MYR. Skupaj več kot 50%.

Upal bi si trditi, da sem take zgodbe že videl, da so navedena gospodarstva močno povezana in da bo šlo nekega dne tudi kaj narobe in to zelo gladko in zelo skorelirano tako, da se jaz v tej gazelji zgodbi ne bi upal deklarirati za nizko tveganega.
Kje si bil kaj leta 1997? Še v osnovni šoli?

Maj 1997 Tajska. Thai stock market minus 75%. Plus padec tajskega bahta.

Avgust 1997 Indonezija. Jakarta Stock Exchange in rupija se v nekaj mesecih iz cvetočega raja obrneta do zgodovinskega dna. Padec je podoben Tajskemu in "v nasprotju s pričakovanji", ker ima Indonezija nizko inflacijo, 20 mlrd USD deviznih rezerv, stabilen bančni sektor hehe in presežek zunanjetrgovinske izmenjave v nasprotju s Tajsko. Padca valute sploh ne morejo ubranit z ukrepi, ker je prehiter.

Julij 1997. Malezija se zruši. Overnight obresti na ringgit tudi overnight poskočijo iz letnih 8% na letnih 40%. Kuala Lumpur Stock Exchange pade za 50% preden se ti obrneš med Kora barom in Ilirikino poslovno stavbo.

Singapur jo odnese s samo 20% depreciacije in s 60% borznim padcem, a Singapurja se tebi ni potrebno bati, saj ga, za razliko od zgornjih treh, na zemeljski krogli vidiš le kot skromnih 4% svetovnega gospodarstva, kar je pa še vedno ogromno v primerjavi z deželami, kjer se pasejo prave gazelice.


P.S.: Ne moti me toliko nediverzificiranost tvojega pogleda na svet, kot prepričanje v nizko tveganost, ki jo ti seveda vidiš le skozi standardni odklon meni sicer neznane in nenavedene naključne spremenljivke. In še to. Tvoji predhodniki so ga s temi gazelicami močno srali, zato me zanima v čem si pa ti boljši. Verjetno ste se kdaj spoznali in tudi kaj poklepetali.

P.P.S.: Nagrajevalci in ocenjevalci te blef dejavnosti pri nas imajo pa s takim skladom kot so te gazelice problem, ker nima ustreznega benchmarka, ki bi bil primerljiv še s kakšnim drugim VS. Če si pa sam v tej kategoriji, potem ti pa jaz itak od srca čestitam za vsa zadnja štiri leta.