[toka]
Še en pripadnik levičarske zblojenosti, ki verjame, da lahko politiki rešijo svet. Svet lahko rešijo samo nove službe.

Majster toka, z veseljem bi ti dal plus.

Pred dvajsetimi, tridesetimi leti.

Danes je pa tvoja filozofija in ekonomika že preživela. Povozil te je čas. Temeljito, kot valjar, do palačnike.

Tega sveta, ki ga ti sanjaš in takih rešitev danes ni več. Novih delovnih mest v gospodarstvu ne morejo več ustvarjati niti največje in najbolj razvite države, male zahojene in nekonkurenčne kolonije pa še toliko manj. Delovna mesta celo v ZDA lahko ustvarjajo predvsem v javnem sektorju, pa še to mnogo premalo za njihove potrebe.

Face it!

[fibonaci]
Danes je pa tvoja filozofija in ekonomika že preživela. Povozil te je čas. Temeljito, kot valjar, do palačnike.

In to ne prvič.

Če bi to kar ti zagovarjaš prestavili v zgodovino za 10.000 let bi izgledalo nekako tako:

1. vsi se ukvarjajo s poljedelstvom in imajo dovolj hrane, celo ostane nekaj malega

2. potem eden iz plemenske skupnosti iznajde krožnik in tisti višek hrane namenijo temu iznajditelju, da izdeluje krožnike; in vse je ok. Stvar tako deluje par sto let

3. nato se rodi malenkost zblojeni deček po imenu npr. Lukšič. Ni mu veliko do poljedelstva, rad filozofira in pametuje. Ko preganja dolg čas riše po krožnikih in iznajde kulturo; vsi ugotovijo, da so porisani krožniki res lepi in malo viška hrane namenijo, da se Lukšič ukvarja profesionalno s kulturo.

4. Lukšič pa ni zadovoljen, želi si tudi politično popularnost v svojem plemenu. In zato začne prepričevati ostale labilnejše člane skupnosti, da jih bo vodil v svetlejšo prihodnost, če mu bodo izkazovali spoštovanje in ga podprli. Pokaže jim kako se riše po krožnikih in jih prepriča, da je fizično delo na polju nepotrebno in ponižujoče. "Kulturniki" pod Lukšičevim vodstvom se uprejo in rečejo da bodo od sedaj samo še risali. Takih je recimo 30% plemena. Eno sezono rišejo in po žetvi je hrane bistveno premalo saj bi vsi želeli samo risati.

5. Ker je hrane premalo Lukšič tistim ki še vedno hrano pridelujejo vzame vsako sezono večji delež, ker pa rabi večjo politično podporo jih vedno več vklučuje med "kulturnike".

6. Hišica iz kart se sesuje saj na koncu vedno vsi ostanejo brez hrane. Tako so se 10.000 let pozneje končale raznorazne zgodbice o Socializmu, Komunizmu in podobnih neumnostih.

7. Kdor se iz zgodovine ni sposoben nič naučiti mu tako ni pomoči in bo vedno slabo končal. V nekako takšnem svetu živi danes tudi Slovenski socialistično opranoglavi narod.