Denimo leta 1950 je obseg svetovnega izvoza znašal samo 62 milijard dolarjev in se do leta 1970 povečal za petkrat, na 317 milijard dolarjev. Nato pa je duh ušel iz steklenice.

Skozi cel članek Damjan ni upošteval inflacije in rasti prebivalstva. V omenjenem obdobju je bila recimo 50% inflacija dolarja (2% na leto v povprečju) in pa približno 50 % povečanje prebivalstva.

Prvi val »zaresne« globalizacije se je začel v sedemdesetih, ko se je svetovna trgovina med letoma 1970 in 1980 povečala s 300 na dva tisoč milijard dolarjev - predvsem zaradi povečanega izvoza azijskih tigrov in eksplozije cen nafte v obeh naftnih krizah.

V tem obdobju je bila inflacija dolarja v povrpečju 7 % na leto. Ali drugače, 100 dolarjev iz leta 1970 je bilo vrednih le še 50 dolarjev leta 1980. če upoštevamo še 30% rast prebivalstva v tem obdobju je tistih 300 milijard hitro 1000 milijard. Razlika med 1000 milijardami in 2000 milijardami pa ni več tako velika, da bi se kakšen duh sprehajal naokoli.

Prava eksplozija je sledila po letu 2000, v tretjem valu globalizacije, ko se je vrednost svetovne trgovine povišala s šest tisoč na 18 tisoč milijard dolarjev! Zdaj pa to številko primerjajte s piškavimi 62 milijardami dolarjev svetovne trgovine leta 1950. Šlo je za izjemno, eksponentno rast svetovne trgovine, pri čemer sta dve tretjini tega enormnega obsega trgovinskih tokov nastali v zadnjem desetletju.

100 dolarjev iz leta 1950 bi bilo danes vredno le piškavih 8,4 dolarja! Seveda je prišlo do povečanja svetovne trgovine. In kaj je s tem narobe, od kdaj Damjan zagovarja protekcionistično politiko v stilu najbolj hard core levičarjev. Tistih 6 milijonov delovnih mest je malenkost v primerjavi z vsemi drugimi ustvarjenimi delovnimi mesti. Logično je tudi, da odpuščeni delavci ne morajo računati na boljše plačilo, če pa na imajo na trgu dela njihovi sodržavljani boljše kvalifikacije. Isto bi se zgodilo recimo z liberalizacijo trga v javnem sektorju, kjer bi se zaradi povpraševanja plače znižale, kvaliteta opravljenega dela pa zvišala. Naj se Damjan malo zamisli nad hvaljenjem vloge sindikatov pri vzdržavanju nerazumnih privilegijev. Na koncu koncev ima velika večina koristi od poceni kitajske robe kot je zapisal avtor sam.

Kitajska gospodarska eksplozija ne bi mogla nastati brez odprtega ameriškega trga in ZDA si ne bi mogle privoščiti velikega primanjkljaja, če ga ne bi z nakupi ameriških vrednostnih papirjev financirala Kitajska. Hkrati pa brez poplave te velike likvidnosti na ameriških finančnih trgih ne bi bilo nenormalnega razmaha trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti in pozneje implozije finančnega sistema.

Zunanji dolg ZDA je leta 2008 znašal 2000 milijard dolarjev, leta 2013 4000 milijard dolarjev. Celotni izvoz ZDA znaša 2,2 bilijona dolarjev, uvoz pa 2,8 bilijona dolarjev. Od tega ZDA iz Kitajske uvaža 18% svojega uvoza, izvaža pa 7% svojega izvoza. Trgovinsk primankljaj je torej 350 milijard dolarjev. Zdaj pa za primerjavo, Bernanke na mesec odkupi za 85 milijard ameriških obveznic ali na leto 1000 milijard. Kdo potem zares financira ameriški javni dolg?

Stroški javne porabe se vedno bolj nagibajo k zdravstvu in sociali, leta 1950 za zdravstvo v ZDA 5% BDP, dons 17% BDP. Zato je edina rešitev, da se omeji javno porabo in problemov s financiranjem dolga ne bo več.

Kitajska gospodarska eksplozija ne bi mogla nastati brez odprtega ameriškega trga in ZDA si ne bi mogle privoščiti velikega primanjkljaja, če ga ne bi z nakupi ameriških vrednostnih papirjev financirala Kitajska. Hkrati pa brez poplave te velike likvidnosti na ameriških finančnih trgih ne bi bilo nenormalnega razmaha trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti in pozneje implozije finančnega sistema.
----------------------------------------- ---------------------------------

ta pasus je pomemben in tako je. In ko sem jaz pred tednom to opisal drugače, glej spodaj, in to apliciral na Slovenijo, sem dobil toolikoo minusov!

Komentar na članek lepota opranega uma:
glej spodaj-

can not work!
ne moreš premagati matematike!
Ni casha, ni placa, ni zadosti profita, ni kreditnih linij....
Dragi moji, morate se soočiti z realnostjo.
In izvoz je treba kreditirati- makroekonomsko Slovenija tega ne zdrži, po takimi pogoji kot jih nudi danes. Ker izvoz je izvoz Denarja, ane, cena je denar, dobiček je le del cene..
To je nišna roba.ta roba ne pokrije luknje, ki jo Država drži pred nosom vseh nas.

to je shizofrenija, tak izhod.

To lahko počnejo Kitajci, s svojo Centralno Tiskarno od zadaj kot back up.
Ali Nemci, s transferjem vse likvidnosti od juga, in nizko ceno denarja- Lokalno.
ker za to je potrebna nizka Lokalna cena, kakorkoli.
can not work.

------------------------------------------- ---------------------------------

kje so sedaj minusi, ane, brezvezniki.

ker Jože Damijan lepo pove kako se izvoz financira, bolj po klasičnem ekonom. žargonu ene od prevladujočih šol.

In predpogoj za to je FED ali kdorkoli, ki stegne "denar"- kreditno linijo.
------------------------------------------ ------------------------------------
Tako kot so veliki trgovinski primanjkljaji v sredozemskih državah EU povezani z velikim trgovinskim presežkom Nemčije na drugi strani ter posledičnim povečanjem nemških finančnih naložb v obrobne države EU (kar je dejansko ozadje zdajšnje velike evrske krize),
------------------------------------------ --------------------------------------
in tukaj je naslednji pasus Jože Damijana, enako pomemben.

In to sem delno nakazal v mojem post od zgoraj in prej, jaz temu neortodoksno pravim Transfer, ki se dogaja na relaciji Sever (nemčija) Jug ( PIGS-SLO).

No, jaz sem brezveznik in uživam v tem , call me Idiot Savant.

Ta pasus od J. Damijana odpira dve vprašanji.

V obeh je seveda predpostavka, da je HARTZ IV tisti moment, ki je Nemčijo Predčasno (pred vsemi in za dolgo) osposobil izvesti ta master plan.

- če jaz prav razumem, je bil poceni evro- kredit za PIGS tisti dogodek ( do leta 2009), ki je dovolil Nemčiji ekonomsko prevlado.ker rezilo- poceni kredit, med dvema igralcema prinese dve različni posledici.

- drugo, bolj zanimivo vprašanje je sedaj.
ker se je prvi moment izčrpal, tj je v krču, in Eu ne dela po modelu FED, je vprašanje, ali Sever to nadomešča tako, da odpira kreditno linijo proti Kitajski, in Rusiji ( in je tukaj iskati razlog pogostih obiskov g. Merkel na te trge in njeno prepričevanje, da kupijo obveznice EU držav- to je dve muhi na en mah- podpreti nemški izvoz in sprostiti krč juga)?
Ali je klasična kreditna linija nemčije- to so njene banke- izčrpana, ali dela s polno paro ( no za nemško avtomobilsko industrijo to zanesljivo dela) in tu ni videti težav?
v obeh primerih se vozimo po robu.

In tukaj v sloveniji, brez kreditne linije ( beri centralna banka in poceni denar), je zadeva dosti bolj komplicirana za ka resen preboj z dodano vrednostjo.
ker, dear fellow Idiots, Export is a cost ( in Kitajski primer je jasen- treba ga je financirati z obveznicami ZDA), če ne, te robe noben ne kupi.

je treba Prvo izpeljati HARTZ IV ( ali Slo.1) in komaj potem se lahko začne ekonomska politika.
vse ostalo je junk.