To je bilo jasno že v 1960tih. V Jugoslaviji so takrat uvedli podoben sistem, kakršen je bil v veljavi drugod po svetu: Malo manj prosti trg in državne intervencije.

Prostega trga v Jugi ni blo. Edine firme so ble državno kolhozi, ki so lahko izvažal samo v neuvrščene države. Z ukinitvijo privatne lastnine po vojni so uničl podjetništvo, medtem so v Evropi nastajala družinska podjetja, ki so dons multinacionalke.

Na žalost pa ne funkcionira tudi laissezfaire kapitalizem, kar se je v preteklosti že dostikrat pokazalo. Stvari, prepuščene samim sebi gredo vedno iz slabega na slabše.

V Ameriki in Angliji je to vse lepo funkcioniral. Seveda pa rabiš močne inštitucije pravne države, ne pa tko k pr nas k mečkajo vsak primer po 10 let in vmes podjetnik propade. Igra pa vlogo tudi demografija, ki je bila po vojni bolj ugodna. Stroški zdravstva in pokojnin so bili v primerjavi z danes minorni zato je lahko govoriti, da je socialna država takrat delovala.

Država sama od sebe ne naredi nič, je samo orodje oziroma orožje brez lastne volje, tako kot pištola ali sekira. S pištolo se lahko ubraniš, lahko pa tudi ustreliš v stopalo. S sekiro se lahko braniš, cepiš drva, se usekaš v koleno če si štorast, včasih pa ti tudi odleti z ročaja in ogrozi okolico. Tako, kot za morebitne nesreče ne moreš kriviti sekire ali pištole, tudi države ne moreš kriviti za zgrešeno politiko. Vedno obstaja nekdo, ki jo kontrolira. Ponavadi je to kaka oligarhija ali plutokracija.

Država ima vlogo v zagotavljanju pravne države, nekaj šolstva in zdravstva. Vse naprej je centralni plan, ki ga trg prekaša.

Centralna banka je samo grešni kozel, kake prav velike moči nima. Moč ima tisti, ki upravlja sveže natisnjen denar.

Centralna banka povečuje obseg denarja v obtoku in posledično proizvaja inflacijo. Z obrestnimi merami pa določa kreditiranje ali varčevanje, s kreditiranjem se je zgodil housing bubble.

Finančna kriza je samo simptom globje krize sistema. Laissezfaire kapitalizem je nekaj podobnega kot igra monopolija. Prej ali slej en od igralcev dobi vse kupončke, zmaga in igra se ustavi. V kapitalistični ekonomiji takrat nastopi kriza, ki praviloma privede do nemirov in vojn. Igro lahko podaljša centralna banka tako, da med igralce razdeli nove kupončke. Grdo, nefer, dolgoročno nevzdržno, ampak drugače ne gre.

Finančna kriza nastane zaradi napačne alokacije resursov in je očiščevalni mehanizem kapitalizma. Tisti, ki so napačno investirali propadejo in resursi grejo spet tja kjer je trg. Finančne krize od leta 1929 zaznamuje cikel boom in bust, ki ga ustvarjajo centralne banke s poceni denarjem. Namesto, da bi po poku balona države pustile trg pri miru, pomagajo bolnikom, kot se dogaja z bailouti.

Odvisno. So tudi države in kraji (ponavadi je to kaka zakotna vas z energičnim župnikom), kjer te gledajo kot čudaka če nisi veren.

Samo procentualno gledano živi malo prebivalstva v takih razmerah, sploh pa tradicionalno vaško življenje izumira.