"Egalitarnost in kulturna revolucija, ki smo jo izvedli v Sloveniji v zadnjih 20 letih, kjer lahko vsakdo študira, ne glede na sposobnosti in delavnost, in kjer lahko vsak dobi kakršnokoli vodilno delovno mesto ne glede na kvalifikacije (pri čemer nimam v mislih samo formalne izobrazbe), ne vodita v razvoj, temveč v zaostajanje Slovenije, kar je v zadnjem času več kot očitno."
- kako, da tistih 120.000 brez dela ne ve za ta dejstva, ki jih je navedel dr.-dr. Iglič ? - "in kjer lahko vsak dobi kakršnokoli vodilno delovno mesto ne glede na kvalifikacije". Sicer pa se v njegovih krogih že šušlja o novih pravih akademikih nesovjetskega tipa, ki bo instalirala SdS po vzoru domoljubnih veteranov. Za vrh nove akademije predlagamo dr. Marka Kosa in dr-dr- Aleša Igliča kot čistokrvna predstavnika "visoko kvalificirane, sposobne, delavne in uspešne elite"...

PEEROV ZAKON:

Rešitev problema spremeni naravo problema.

Tasilov pristavek:
Če se s problemom ukvarjate dovolj dolgo, šele ob rezultatih opazite, da ste zgrešili že v osnovi.

[Tejči.]
še en čisto frišen primer iz PF.....diplomantki je mentor naročil koga vse mora še vključiti in citirati v svoji dipl nalogi, da ne bo imela problemov........dajte profesorji, predstojniki in kar vas je malo pred svojim pragom pomesti...

To je naloga mentorja. Popolnost virov pa je za dobro diplomsko nalogo pomembna. Citat v diplomski nalogi pa tudi nikomur nič ne prinese.

bravo !

Strinjam se z avtorjem. Vodilni v podjetjih bi moral biti strokovnjaki iz področja dejavnosti, ki bi imeli dodatna znanja o ekonomiji in podjetniško žilico in z vizijo. Žal pa je največkrat obratno, da zadeve vodijo ekonomisti in pravniki, ki mislijo, da vse "obvladajo"! Tudi njihova znanja so seveda potrebna, ampak kot ekonomska analitična ter pravna podpora pri pripravi strategije podjetja ali na nivoju države, zakonodaje.
Zanimiva bi bila analiza, katere fakse vpišejo povzpetniki političnih strank, najbrž tiste, kjer je najlažje prepisovati!
Menim, da je bila največja zabloda zahodnega sveta, ko je proizvodnjo v preveliki meri prepustila cenenemu vzhodu. Brez proizvodnje se tehnično znanje nima v kaj aplicirati in ostane na nivoju filozofije v hiperprodukciji člankov.
Tomaž Mohar

Vsem Strukljem in podobnim, pa vsem kričačem z univerz, naj si dobro zamislijo, kaj in v čigaven imenu pobirajo dvojne ali več nezasluženih plač!
Morda s kopiranimi dr. nazivi, ki se pojavljajo, kot gobe po dežju?
Seveda, privilegije morajo obdržati, tudi z uporabo granitnih kock.

Ja, res je! Vendar avtor ne pove preproste resnice, da smo po letu 1945 uničili slovensko izobraženstvo in podjetnike. Nekaj pobili, nekaj izselili, nekaj pozaprli, vse pa razlastili. Da ne bi spet dvigali glave, so ljudstvo dodobra zastrašili in se tako znebili "razrednega sovražnika". Na odgovorna mesta so postavili neizobražene kadre in to na vseh področjih. Dediščino tega živimo še danes.
Kar pa se tiče točkovanja na podlagi citatov je to primerna tema za Klemenčičevo protikorupcijsko komisijo. Mene bolj kot citati zanimajo rezultati!

[andrej71]
> Torej, v številu objav prve kategorije, številu čistih citatov ter številu točk učinkovitosti raziskovanja na enoto dobljenega denarja od ARRS (to je na enoto FTE = 1.700 ur financiranja raziskovalca) je programska skupina IJS v zadnjih petih letih objavila 35 člankov, dosegla 400 čistih citatov ter 500 točk SICRIS na enoto FTE ARRS dodeljenih sredstev. Raziskovalna skupina UL pa je v istem času objavila 115 člankov, dosegla 1.200 čistih citatov ter pet tisoč točk na enoto FTE.

Primerjava bila veljavna, če bi se omenjeni financirali izključno s sredstvi programske skupine. Super uspešna skupina z UL (ki ji seveda pripada tudi avtor) ima 25 članov, od katerih se s programa financirata le 2.3 FTE. Seveda večino preostale skupina tudi financira država, vendar s projekti in profesorskimi plačami.

Že mogoče, vendar država financira profesorske plače za izvajanje profesorskega dela. To je v največji meri ukvarjanje s študenti in univerzitetnim samoupravljanjem, in ne izvajanje raziskav in pisanje člankov. Po tej plati bo avtorjeva primerjava izplena na financirani FTE za izvajanje raziskovalnega programa kar držala.

Dodaten problem ki iz tega sledi je, da profesor, ki se povprečno le 20% delovnika ukvarja z raziskavami (in dobiva v tem deležu za njihovo izvedbo potreben denar - oprema, materialni stroški) na vseh razpisih za projekte konkurira inštitutskemu raziskovalcu, ki se lahko 100% ukvarja z raziskovalnim delom. Njuni dosežki in rezultati pa se ocenjujejo po enakih kriterijih.

In še (po mojem mnenju) najbolj blesav problem: pri nas so po meri in potrebah inštitutov za znanstvenoraziskovalno delo financirane "raziskovalne ure", od katerih cene se potem določeni (majhni) deleži lahko porabijo za materialne stroške in raziskovalno opremo, ostalo gre za plače. Inštituti, ki lahko kandidirajo za bolj obsežne projekte z več FTE (urami), imajo potem več denarja tudi za opremo in ostalo. Jaz bi bil kot univerzitetni raziskovalec čisto zadovoljen, če bi lahko raziskoval za profesorsko plačo in na razpisih projektov tekmoval zgolj za denar, ki je dejansko potreben za izvedbo raziskav (plačilo analitike, itd.). Kolikor vidim pri kolegih v tujini, tam v prijavi projekta zaprosiš za utemeljene stroške (ki jih tudi dokumentiraš), plus eventuelno za plačo doktorskega/podoktorskega študenta, ki bo delal na projektu pod tvojim vodstvom.

Ker je v prispevku že omenjeno tako opevano točkovanje člankov (o razvoju celostnih področij vključno z aplikacijami v industriji je po pričakovanju povedanega zelo malo), tiste zares hude SLO znanstvenike z A1-A4 točkami 10 in več samo sprašujem, kako pa kaj upoštevanje Vancouverskega protokola (www.research.mq.edu....ouver.pdf) pri avtorstvu in kako kaj etika v znanosti, znanstvenih institucijah in seveda ARRS.
Naj navedem samo cisto majhen (itsy bitsy) delcek tega protokola, ki pa, mislim lahko postane silno velik problem ker hipoma razbije mit o malodane prislovični kakovosti SLO znanosti.

Authorship
All persons designated as authors should qualify for authorship. Each author should have participated sufficiently in the work to take public responsibility for the content.
Authorship credit should be based only on substantial contributions to
1) conception and design, or analysis and interpretation of data; and to
2) drafting the article or revising it critically for important intellectual content; and on
3) final approval of the version to be published.

Conditions 1, 2, and 3 must all be met.

Participation solely in the acquisition of funding or the collection of data does not justify authorship.
General supervision of the research group is not sufficient for authorship. Any part of an article critical to its main conclusions must be the responsibility of at least one author.

Mene pri reformah, ki se v tem trenutku dogajajo v visokem šolstvu moti predvsem to, da če se recimo že kot družba odločimo zmanjšati vpis na družboslovje, najprej ne moremo tega delati kar tako počez (to je sicer najlažje, a po mojem mnenju ne najbolj smotrno), po drugi strani pa ne moremo ustanavljati privatnih fakultet, ki so družboslovno usmerjene. Mogoče 100% privatne fakultete že, a država v take falultete ne sme dati niti centa državnega denarja. Zraven tega pa me moti tudi, da zelo velik % profesorjev uči na več fakultetah. To je brez veze in samo niža kvaliteto študija na vseh fakultetah.

To je pa d.o.o.

[RJSlo]

In ta "uspešni" projekt bomo plačevali najmanj do leta 2040? Iz 2,1 mrd.$ se cena dvigne na 13 mrd. €, po dveh letih se AC že obnavlja, popravlja, itd. "Uspešen" projekt?

Kaj pa pričakuješ ob tako hitri gradnji? V Nemčiji se že nekaj let vozim po enih in istih gradbiščih, pa se gre samo za obnovo avtocestnega vozišča. Ne moreš v 2 letih zgraditi takšne ceste na novo (poglej kako dolgo gradijo novo avtocesto Italijani pri Gorici), ki bi bila kakovostna ob takih naravnih danostih.

[FIN-337614]
Pokažite ta članek Štruklju. Pa naj mu ga nekdo dodatno razloži, ker sicer ga v svoji zblojenosti tako ne bo razumel. In takšen Štrukelj naj bi pisal mednarodnim ustanovam, kako da ta vlada uničuje znanost, ker ji zmanjšuje sredstva.

Štrukelj gor ali dol, vlada ima škarje in platno v rokah, da se to uredi. Če so lahko brez problema ukinili tisti center plesnih umetnosti, lahko ukinejo še na desetine drugih nepotrebnih javnih zavodov in inštitutov in bodo pri tem imeli javno podporo. Resnica pa je ta, da nihče noče, da se ti ukinejo, saj potem nimaš kam odlagati svojih kadrov.

Vprašanje, ki se pri tem pojavi je, zakaj je Aneta Stefanovska v Angliji?

Drugo vprašanje, zakaj bi sploh pripadala neki skupini v Sloveniji, za katero bi ocenila, da jo "izkorišča" samo za nabiranje točk?

[rodrigues]
Vprašanje, ki se pri tem pojavi je, zakaj je Aneta Stefanovska v Angliji?

Poznam sicer določene govorice, ampak vem premalo, da bi tukaj pisal.

Drugo vprašanje, zakaj bi sploh pripadala neki skupini v Sloveniji, za katero bi ocenila, da jo "izkorišča" samo za nabiranje točk?

Ponavadi taki raziskovalci iz tujine dobijo kakšnega stotaka na mesec, članstvo v programski skupini pa jih nič ne stane, razen tega, da morajo 1x na leto napisati kakšen odstavek za poročilo. Tako da je win-win situacija. Konkretno ne vem, ker so zaposlitve precej različne (s kolikšnim deležem je dotični zaposlen v Sloveniji in kolikšen del plače dobi izplačan).

Glede tega, ali je profesor v okviru svjega 8-urnega delovnika dolžan raziskovati, je situacija v Sloveniji nekoliko nedorečena. Za izvolitve rabi objave, ampak po drugi strani je plačan pa 100% pedagoško (recimo), raziskovalno delo pride pa zraven z dodatno 20% pogodbo (recimo). Sicer pa ni nujno, da so člani programske skupine poleg programa samo pedagoško zaposleni. Tu so še projekti, pa tuje financiranje tistih, ki delajo v tujini.

Glede nefleksibilnosti prijav na projekte se strinjam. Ta pojem "raziskovalne ure" je res slovenski unikum, je bil pa v času uvedbe žal potreben, ker so si pred tem nekateri nekontrolirano izplačevali po več plač na različnih inštitucijah. Marsikateri slovenski birokratski nesmisel je pač nastal kot odgovor na konkretne goljufije, ki so se dogajale.

[financar57]
Participation solely in the acquisition of funding or the collection of data does not justify authorship.
General supervision of the research group is not sufficient for authorship. Any part of an article critical to its main conclusions must be the responsibility of at least one author.

Tole je nonsens in sploh ne uposteva dejanske situacije v znanosti. Navajanje odgovornega za financiranje koristi obojim: tudi raziskovalcem, ker ima odgovorni za financiranje boljse sanse za pridobitev novih projektov, s tem pa bodo tudi ostali raziskovalci obdrzali delovna mesta.

To sploh ni noben slovenski unikum, ampak se tako dela po celem svetu in to z razlogom.

Gospa/gospod je v svojem komentarju na članek v Financah spregledal glavni poudarek članka. Člani neke ARRS programske skupine z Univerze v Ljubljani (UL) so ustanovili visoko-tehnološko podjetje, ki daje kruh okoli 40 ljudem (predvsem bivšim doktorandom), njen dohodek iz tržne dejavnosti (z zelo visoko dodano vrednostjo) pa je približno tak kot dohodek iz tržnih dejavnosti CELOTNEGA Inštituta “J. Stefan” (IJS) skupaj! Razlika je torej ogromna.

Avtor komentarja tudi ne primerja prave ARRS programske skupine z IJS. Avtor članka ocitno ni imel v mislih vase programske skupine z 8.19 FTE (vodja: prof. R. Podgornik), ker ta programska skupina ni s področja tehnike, pač pa programsko skupino z IJS s področja TEHNIKE, ki ima deloma primerljivo dejavnost kot omenjena programska skupina z UL. Avtor članka v Financah je torej primerjal dve ARRS programski skupini s področja TEHNIKE. Ocitno pa je, da imajo slab občutek se v kaki drugi programski skupini z IJS. Člani v članku omenjene programske skupine z UL bistveno več prispevajo k razvoju Slovenije (podjetje z visokotehnološkimi izdelki – visoka dodana vrednost, novi zaposleni izven proračunskega financiranja, razvoj novih tehnologij v SLO i.t.d.). Svetujem torej bolj natančno branje članka v Financah.

Kar pa se tiče samega financiranja ARRS, pomembno je razmerje output/input za dobljena ARRS sredstva namenjena posamezni programski skupini (šteto v FTE-jih), Skupina z UL ima 10 krat boljši izkoristek kot skupina na IJS tudi tukaj. Kar se tiče tržnih dejavnosti, kot omenjeno, pa je izkoristek vsaj 100 krat boljši.

Odličen članek in zelo realen. Že moji
sinovi in sedaj že vnuki potrjujejo to
tezo. Denar Ljubljanska univerza,resnično
troši ne racionalno. Tudi kadrovsko je
preobširna, zakaj toliko asistentov, se sprašujejo ? profesorji so preveč "komot".

[yuTel]
Pravzaprav imamo posrečeno družbeno ekonomsko ureditev. V gospodarstvu zaposleni v razmerah krutega kapitalizma ustvarjajo novo vrednost, da se lahko preobilni JS sonči v socializmu na raznih inštitutih, agencijah,..., zaradi tega smo lahko zadovoljni in srečni da to v miru poteka. Kako dolgo še, kako dolgo bo izkoriščani mezdni najemnik še zdržal, po potrebi in diktatu tistih, ki ga že desetletja izkoriščajo in zavajajo, še protestiral,.., ko bo spoznal, kdo živi na njegov račun. Se mi zdi, da takrat ne bo potreboval FB, niti ga ne bi upošteval.

Tvoja kratka ocena stanja močno spominja na roman H.G.Wellsa: Časovni stroj.
Tiste "pošasti" iz podzemlja smo vsi, ki še naprej živimo v bedi in delamo zato, da se lahko JS sonči in preserava in si tala božičnice, dodatke, nagrade in seveda obiskuje znanstvena srečanja, kongrese itd...

Avtor komentarja tudi ne primerja prave ARRS programske skupine z IJS. Avtor članka ocitno ni imel v mislih vase programske skupine z 8.19 FTE (vodja: prof. R. Podgornik), ker ta programska skupina ni s področja tehnike, pač pa programsko skupino z IJS s področja TEHNIKE, ki ima deloma primerljivo dejavnost kot omenjena programska skupina z UL. Avtor članka v Financah je torej primerjal dve ARRS programski skupini s področja TEHNIKE. Ocitno pa je, da imajo slab občutek se v kaki drugi programski skupini z IJS.

Spoštovana prof. Kralj-Iglič,

izgleda da sem res narobe ugibal glede skupine na IJS - v člankih vašega moža pač ponavadi nastopata vajina bivša mentorja. Glede na to, da je njegova skupina ("Funkcije in tehnologije kompleksnih sistemov") precej heterogena in da je v njej precej biofizike, bi bila primerljiva skupina brez težav Podgornikova (s katero nimam nič, brez skrbi - nisem nič udeležen pri stvari in nisem v povezavi z nikomer, ki bi imel slab občutek). Ampak, ker sem se motil, se vama opravičujem. Ker sedaj ne vem, kdo so ti tehniki na IJS, ne morem naprej komentirati primerjave.

Ostajam pa pri tem, da tako štetje točk pri tako heterogenih in heterogeno financiranih skupinah ni zelo merodajno.

[IN6_dus]
Čestitam za uspešno komercializacijo znanja pridobljenega in ustvarjenega na UL. Me pa bolj iz firbca zanima, če to novo podjetje odplačuje UL kakšno odškodnino ali delež dobička za znanje ustvarjeno z javnimi sredstvi. V gospodarstvu obstaja cela vrsta členov v kazenskih zakonikih, ki sankcionirajo neavtorizirano krajo intelektualne lastnine. Globoko upam, da takšen sporazum med UL in vašim spin-out podjetjem obstaja.

Jaz pa mislim, da smo lahko vsakega spin-off podjetja, ki plačuje davke, veseli, in da bi bile tovrstne odškodnine le kontraproduktivne. Sicer pa, gre za Sensum d.o.o.

Spominjam se časov, ko so Zahodni evrolevičarji zavistno pogledovali proti Jugoslaviji, vendar pa spet ne tako zavistno, da bi v njej živeli. Čudilo je predvsem, od kje jim vsa lagodnost bivanja, kapitalizmu navkljub. Saj bi vendar, po socialistični teoriji, morali biti vsi izmozgani in v žakljevini, pa ni bilo tako.

Potem so tudi v Slovenijo, na račun ukinitve revalorizacije, kar je bila svojevrstna slovenska ukana za preostalo Jugoslavijo, prišla leta kar debelih krav. Zahodni evrolevičarji so postali zares zavistni, domači oblastniki pa so bili vsi po vrsti prepričani, da gre za rezultat sistema. V bistvu pa je šlo le za prekomerno (osebno in javno) porabo naše in tuje akumulacije, ki jo je omogočila Kadeljeva samoupravna kategorija Dohodka. To je bila dokaj zapletena birokratska zadeva, ki pa je imela značaj, da se je izšla kakorkoli in kadarkoli, dokler je le kaj bilo. Tako so recimo takratne banke imele na izbiro ali kreditirajo za svoj denar ali se prijavijo v sistem primarne emisije in počakajo, da v Beogradu zanje natisnejo nov denar. Vsaka taka runda je bila bolj divja od prejšnje in je sčasoma prinesla nove in nove ničle na bankovce. Jasno je bilo, da sistem ne more preživeti samega sebe. Navdušenje evrolevičarjev je hitro skopnelo, vendar oni so se imeli sistemsko kam vrniti.

Bilo je jasno, da ne Jugoslavija in ne Slovenija v njej nista rešili temeljnega družbnega vprašanja lastnine, namreč, zakaj bi jaz delal bolje in hitreje, če to kar delam ni moje in dobim enako kot drugi, ki delajo manj in slabše. Zahodni evrolevičarji tega praga komunizma nikoli niso prestopili in so vedno ostali zgolj na fundamentu zavisti nasproti kapitalistom. Edina izjema je bil poizkus banditskega prevzema oblasti v Čilu, ko je bil Allende za las zmagal na volitvah in je hotel kar v parlamentu z zakoni ukiniti privatno lastnino. Razumljivo so normalni ljudje reagirali normalno in z vojsko zaščitli sebe in svojo lastnino. Pinochet je potem kot dobri striček iz ozadja počistil vso komunistično golazen, ki je hotela uzurpirati privatni kapital in demokracijo. To Allendejevo akcijo štejemo kot prvi predkučanovski poizkus uzurpacije privatne lastnine s pomočjo zlorabe demokratičnega sistema.

Na srečo Čilencev ta poizkus ni bil uspel in Pinochet je bil uspel ohraniti demokracijo in svobodo v državi. Na žalost Slovencev pa Slovenija, ko je prišel njen čas, ni imela svojega Pinoceta in Kučanova banda je pokradla vse, kar se je dalo in še več. Sedaj ni skoraj ničesar več, kar bi bilo kaj vredno. Kredite bo torej treba vrniti s tistim, kar se bo šele ustvarilo. Če se bo.

Ker se je 20 let zaposlovalo same sociologe in ekonomiste, ki ne znajo investirati in pravnike, ki ne vedo, kaj je pravo, je Slovenija v položaju, ko bo dobro opravljeno delo lahko plačevala samo še po 400 do 500 evrov mesečno in ne več po 1000 evrov, kot je bilo do sedaj v navadi. Zlasti nemanualno delo je bilo v Sloveniji drastično precenjeno glede na njegovo dejansko vrednost na svetovnem trgu. Tu bo treba napraviti velike reze, tako pri umetni izobrazbi, kot pri umetnih, vendar realno izplačanih, dohodkih.

Vidimo torej, da je Slovenija skoraj v celotni ohranila fašistični sistem Josipa Broza - Bandita in da so dejansko vse politične stranke bolj ali manj nastopale v nekdanji vlogi ZKS. Tako so primarno emisijo Narodne Banke Jugoslavije zgolj zamenjale za primarno emisijo Evropske banke. Edina sprememba, ki se je bila zgodila, je bila v spremenjenem ključu razdelitve. Ker se je v zadnjih 20 letih korupcija v Sloveniji ekstremno povčala, ker trg pač ni deloval iznad položaja manualcev, je vrhnji družbeni sloj lahko obliko razdelitve evropskega denarja popolnoma prilagodil samemu sebi in to tudi "do daske" izkoristil. Tako so po eni strani tuje miliajrde poletele na privatne račune na Ciper in Kajmane, terjatve zanje pa so prišle v državne banke, po drugi strani pa so sposobni ljudje dve destletji ostajali brez kapitala, da bi lahko začeli slediti svojim projektom in so danes ostali tudi brez vnovčljivega znanja. Zato je Slovenija pred popolnim prepadom, kjer jo že čez pol leta čakajo bruto plače v višini 400 - 500 evrov za kvalificirano delo, za visoko izobrazbo pa komaj nekaj čez 1.000 evrov.


Enfrice.

Jaz mislim, da je Stefanovska v tujini ravno zaradi zadrtosti sistema v Sloveniji, ker je tu dobila preveč polen pod noge. Morda ker moški del populacije na FE ni zmogel prebaviti uspešne znanstvenice, podobno kot sicer naravoslovni raziskovalci, ki so zlizani z ex.komunajzarji delajo probleme Igliču. In moj odgovor, zakaj bi bila še vedno članica omenjene skupine je, ker se ji ipak omenjena skupina v povprečju zdi relativno normalna oz. primerljivo boljša z ostalimi v Sloveniji.

V Slovenski znanosti bolj štejejo veze in poznanstva, kot pa znanstvena odličnost. Večina slovenske družbe je takšne in to je njen izvirni problem, ker je tako že zadnjih nekaj desetletij, od II. svetovne naprej. Sicer je po celem svetu zadnjih nekaj let podobno, vendar so imeli recimo v ZDA vsaj prej možnost bolj liberalnega okolja, ki jim je omogočil razvoj.

Poznam nekaj najbolje odmevnih mladih znastvenikov v tujini, in ko sem bil pred leti v kontaktih z njimi, še za čas študija, ko še njso bili tako poznani, bolj skrbelo kako bi se vrnili nazaj, ker namesto, da bi jih sprejeli, bi se jih branili (Leskovec, Barbič etc.)

Mi je pa fascinantno, kako v finance pišejo kar trije doktorji s FE (Kotnik, Iglič, Štular) in zagovarjajo liberalne vrednote in pravičnost. Posamezni doktorji iz družboslovja, pa zagovarjajo neosocialistične ideje.

Očitno govorite precej na pamet. Malo si poglejte reference nekaterih profesorjev na uglednih UNI po svetu in boste ugotovili da so navadni zemljani. Naši profesorji in nekateri raziskovalci so namreč skoraj vsi nezemljani, saj zmorejo napisati po 10 SCI objav letno.

V svetu tudi ne boste ugotovili anomalij kot se jih da pri nas, da npr. celo nekatere fakultete z internimi akti magistrantu oz. doktorantu narekujejo, da MORA SKUPAJ s profesorjem objaviti delo v reviji. In zaradi mene, ne glede na to kakšne učinke prinašajo skupne objave in komu, je to korupcija v znanosti brez primere. In ne govorim na pamet. Sem študiral v tujini in zelo dobro vem, kako te zadeve rešujejo tam. Če že hočete, tega kar je zapisano v protokolu, so me naučili tam.

[financar57]
Očitno govorite precej na pamet. Malo si poglejte reference nekaterih profesorjev na uglednih UNI po svetu in boste ugotovili da so navadni zemljani. Naši profesorji in nekateri raziskovalci so namreč skoraj vsi nezemljani, saj zmorejo napisati po 10 SCI objav letno.

Kar se tice Slovenije, je to (kot marsikaj drugega) posledica nacina financiranja, ko se splaca raziskovalne tocke "kopiciti" na enem clanu skupine, to je pac ponavadi vodja (lahko bi pa bil tudi kdo drug, in ponavadi se skupine stratesko odlocijo za "naslednika" ze dovolj zgodaj, ce se recimo stari vodja odpravlja v penzijo ali kam drugam).

V svetu tudi ne boste ugotovili anomalij kot se jih da pri nas, da npr. celo nekatere fakultete z internimi akti magistrantu oz. doktorantu narekujejo, da MORA SKUPAJ s profesorjem objaviti delo v reviji. In zaradi mene, ne glede na to

Doktorand, ki uspe doktorirati brez izdatne pomoci mentorja, sploh pa po novem bolonjskem sistemu (3.5 leta casa) je nedvomno genijalec in taksni so hudo redki. Mentorstvo naceloma ni placano in ce objave niso deljene, pac nihce ne bo imel interesa biti mentor. Ni prav, da se z akti to nalaga (teh primerov ne poznam), je pa vcasih smesno, ce si doktorand, ki mu je nekdo uredil in pripravil podatke, nekdo drug pomagal s teorijo, nekdo tretji pomagal z matematicnimi formulacijami njegove teorije, in nekdo cetrti posodil opremo, domislja, da je za svoj clanek zasluzen izkljucno sam... pri nadalnjem delu mu bodo seveda vsi pokazali srednji prst, on se bo pa cudil, zakaj noce nihce sodelovati z njim.

kakšne učinke prinašajo skupne objave in komu, je to korupcija v znanosti brez primere. In ne govorim na pamet. Sem študiral v tujini in zelo dobro vem, kako te zadeve rešujejo tam. Če že hočete, tega kar je zapisano v protokolu, so me naučili tam.

Ne vem, poznam primer tehniskih univerz v Gradcu, na Dunaju in v Pragi, ki so neposredna konkurenca slovenskim univerzam, in tam je normalno da je vodja skupine tudi soavtor clankov, normalno pa je, da je soavtor tudi mentor (ce to ni ista oseba).

[kugy]
Ja, res je! Vendar avtor ne pove preproste resnice, da smo po letu 1945 uničili slovensko izobraženstvo in podjetnike. Nekaj pobili, nekaj izselili, nekaj pozaprli, vse pa razlastili. Da ne bi spet dvigali glave, so ljudstvo dodobra zastrašili in se tako znebili "razrednega sovražnika". Na odgovorna mesta so postavili neizobražene kadre in to na vseh področjih. Dediščino tega živimo še danes.
Kar pa se tiče točkovanja na podlagi citatov je to primerna tema za Klemenčičevo protikorupcijsko komisijo. Mene bolj kot citati zanimajo rezultati!

Izobražene, samo kako izobražene, ne pa etično in moralno vzgojene?

"Politično in moralno neoporečne" "intelektualne monopoliste", torej "visoko izobražene rdeče zvezde" kot primerke znanstvenega socializma.

Hvala za kompliment, ampak jaz s VI stopnjo še zdaleč nisem Pejovnikov.
Gre za to, da je v akademskih krogih vegetira cel kup ljudi, ki mislijo samo tisto, kar jim naročniki dobro plačajo. Imamo akademike, ki nimajo jajc, ljudem brez jajc pa na Štajerskem rečemo pi..e.
In taki nastopajo na vseh odrih našega političnega šova.

avtor pravilno ugotavlja, da je ekonomski razvoj temelj ohranjanja slovenske narodne identitete, ali kot danes poenostavljeno rečemo da gre pri ekonomskem razvoju za nacionalni interes. Slovenski narod je svoj ekonomski višek dosegel tik pred osamosvajanjem - v poznih osemdesetih letih, ko se je čutil dovolj samozavestnega in ekonomsko močnega da se iztrga iz tedanjih utesnjujočih okvirov, a se na žalost tedaj ni zavedal da se je v hipu odtrgal od 20 miljonskega notranjega trga in večmiljardnega trga razvijajočega se tretjega sveta. Če je ta narod nekoč v TAMu znal izdelovati tovornjake in avtobuse, ima danes za vrhunski dosežek izdelavo žarometa za BMW, Mercedes ali Audi. Tam kjer je v Iraku nekoč gradil naš SCT danes gradi ameriški Bechtel, i.t.n.
Ne strinjam pa s z avtorjem, ko na osnovi primera uspešne komercijalizacije razvojno raziskovalnega dela meni, da je inštitucija ki ji je to uspelo še naprej upravičena do državne pogače. Po uspehu na trgu bi bil namreč čas, da začne takšna gospodarska družba vračati svoj dolg do družbe in s tem omogoči še kakšen drugi spin-off, v interesu ekonomskega razvoja in slovenske narodne identitete.

Spostovani zagovornik skupine z vec kot 8 FTE,

poskusite razumet, da problematika, ki jo s soprogom obravnavava v najinih objavah ni naperjena proti nekim osebam, pac pa poskusava prispevati k druzbeni kritiki nekaterih pojavov, ker nisva zadovljna s tem, kar gledava. Osebe, ki v njih nastopajo so v tem kontekstu zgolj pojavne oblike, ki lahko kazejo na malicenje javnega interesa. Res je te pojave najlazje videti kar v svoji okolici, ampak predpostavljava, da ta ni v nicemer kaj posebnega in gre za bolj splosne pojave, ki bi se lahko zgodili kjerkoli v nasi druzbi.

Vsekakor je treba vsakomur, ki kaj naredi dati priznanje, je pa z ekonomskega stalisca boljse, ce za to porabimo manj denarja. Posebej, ker smo se kljub tako dobremu delu znasli v polozaju, ko za nekatere ni niti za najnujnejse. Ce za isti ucinek 2 FTE zadostuje, ni razloga, da bi druzba dajala 8 FTE.

Intelektualci smo dopustili eticni in materialni razkroj druzbe, zdaj naj bi bila pa nasa edina ideja, naj nam obubozana druzba da vec denarja. To nima pravega smisla, ce ga bo dobila obstojeca ekipa, za katero se je ze izkazalo, da je preverjeno nesposobna. Polna usta samohvale ne pomagajo.

Se nekaj, nima smisla, da ugibate, kdo odgovarja, se spet motite.
Tokrat sem res jaz.
V. Kralj-Iglic