[fiston]
> [bc123a]
> Dejansko drzi, kar pravi Srot. Firmo je pripeljal na rob propada zaradi poskusa, da bi si nagrabil velikansko premozenje, a mu to ni uspelo. V oazah je poskrit kvecjemu drobiz v primerjavi s skodo, ki je ob tem nastala.

To je nakako tako kot pri ropu banke. Greš oporopat banko, pa ostaneš brez plena, ker si pač nesposoben, ker si rop slabo načrtoval.
Pa dvomim, da bi bil potem kdo oproščen ropa banke.
Samo ti biznismeni so si pa postavili druge kategorije (zakone), tako da pri njih je pa vse mogoče.

No, problem ni toliko v teh zakonih, ampak v nerazumevanju dejstva, da lahko nekdo povzroci velikansko skodo, kljub temu da sam ni imel velike koristi (jo je pa poskusal dobiti).

Recimo da Bosko Srot zeli oropati banko. Preden skoci cez pult in zagrozi blagajnicarki, v enem kotu neopazno pripravi ogenj in zakuri, kot diverzijo. Prestrasena blagajnicarka mu izroci 5000 EUR, vendar pa banka pogori in nastane za 5 mio EUR skode, vkljucno z miljonom EUR bankovcev.

E pa sad. A je Bosko Srot kriv za rop? Seveda je. A je kriv za pozar? Seveda je. A ima Bosko tisti miljon, ki je zgorel v pozaru skrit? Zal ne. Ga lahko dobimo nazaj? Zal ne, razen tistih 5000, ki jih je spravil v zep.

Zato je brezveze kokodakati o desetinah miljard, ki so sle na ciper. Ker niso. Miljarde, mogoce deset miljard, je zgorelo v financno-tajkunsko-gradbeniski noriji v preteklem desetletju. So bile unicene. Jih vec ni.

[bc123a]
> [fiston]
> > [bc123a]
> > Dejansko drzi, kar pravi Srot. Firmo je pripeljal na rob propada zaradi poskusa, da bi si nagrabil velikansko premozenje, a mu to ni uspelo. V oazah je poskrit kvecjemu drobiz v primerjavi s skodo, ki je ob tem nastala.
>
> To je nakako tako kot pri ropu banke. Greš oporopat banko, pa ostaneš brez plena, ker si pač nesposoben, ker si rop slabo načrtoval.
> Pa dvomim, da bi bil potem kdo oproščen ropa banke.
> Samo ti biznismeni so si pa postavili druge kategorije (zakone), tako da pri njih je pa vse mogoče.

No, problem ni toliko v teh zakonih, ampak v nerazumevanju dejstva, da lahko nekdo povzroci velikansko skodo, kljub temu da sam ni imel velike koristi (jo je pa poskusal dobiti).

Recimo da Bosko Srot zeli oropati banko. Preden skoci cez pult in zagrozi blagajnicarki, v enem kotu neopazno pripravi ogenj in zakuri, kot diverzijo. Prestrasena blagajnicarka mu izroci 5000 EUR, vendar pa banka pogori in nastane za 5 mio EUR skode, vkljucno z miljonom EUR bankovcev.

E pa sad. A je Bosko Srot kriv za rop? Seveda je. A je kriv za pozar? Seveda je. A ima Bosko tisti miljon, ki je zgorel v pozaru skrit? Zal ne. Ga lahko dobimo nazaj? Zal ne, razen tistih 5000, ki jih je spravil v zep.

V pravni državi bi jih ta Šrotova opica dobila po pičqui in bi pometala in brisala prah po sobici 2m x 3m, vsako jutro pa bi s pladnjem v roki stala v vrsti za zajtrk.

Zato je brezveze kokodakati o desetinah miljard, ki so sle na ciper. Ker niso. Miljarde, mogoce deset miljard, je zgorelo v financno-tajkunsko-gradbeniski noriji v preteklem desetletju. So bile unicene. Jih vec ni.

Resnici na ljubo moramo priznati, da se je kar nekaj teh miljard v prihvatizacijski kraji in noriji razpršilo po kaljektivu (folku). Na primer: v prihvatizaciji Istrabenza je osamosvojitelj, finančnik-samouk, miličnik Bavčaritate odkupoval delnice po 110 EUR in kupoval Petrolove delnice celo po nori ceni okoli 1K ojrotov, kar se je seveda odražalo tudi na borzni ceni 1000 EUR/delnico za navadne smrtnike, njegov tekmec v Petrolu finančni cicibancicifuj Kryžanowski pa je nabijal borzno ceno Istrabrezna do norih 140 ojrotov, v Kordeževem primeru (Merkur) je finančni vunderkind odkupoval Merkurjeve delnice po 405 EUR, ... itd.

Diletantski gospodarstvenik Schrott in ostali prihvatizatorji so od teh silnih nekaj 100 miljonskih denarnih tokov drobiž kanalizirali v svoje žepe in sicer za sprotno domačo porabo. Domnevam.

Zato je brezveze kokodakati o desetinah miljard, ki so sle na ciper. Ker niso. Miljarde, mogoce deset miljard, je zgorelo v financno-tajkunsko-gradbeniski noriji v preteklem desetletju. So bile unicene. Jih vec ni.
---------------------------------------
Težko verjetno, razen, če je šlo za fiktivne zneske ali virtualni denar. Za gradbeniško norijo oziroma preplačilo izgradnje AC. križa je vsaj znano, d adenar ni izpuhtel, ampak je bilo, potom izsiljevanja in še česa, za to nekja zgrajeno.
Drugače pa denar nekje mora obstajati.

[bc123a]

No, problem ni toliko v teh zakonih, ampak v nerazumevanju dejstva, da lahko nekdo povzroci velikansko skodo, kljub temu da sam ni imel velike koristi (jo je pa poskusal dobiti).

To tudi meni ni jasno ali je problem v teh zakonih, se ne spoznam toliko na to. Ali je problem v izvajanju teh zakonov.

Zato je brezveze kokodakati o desetinah miljard, ki so sle na ciper. Ker niso. Miljarde, mogoce deset miljard, je zgorelo v financno-tajkunsko-gradbeniski noriji v preteklem desetletju. So bile unicene. Jih vec ni.

Ja bilo je tudi uničeno. Recimo z onimi stanovanji, ki se valjajo po bankah in jim cena pada.
Pa spet vprašanje, koliko od tega je bilo uničeno. Recimo tukaj so občine dobro zaslužile s prodajo zemljišča, se pravi je oni denar ostal tam...
Pri onih delnicah pa sploh težko pogori. Ker vedno jo za isto ceno kot nekdo proda, nekdo drug kupi. Se pravi, da eden zasluži drugi izgubi. Tako da tukaj bi tudi težko pogorelo.