Saj ni problem v tem, da bi Slovencem manjkalo idej.

Vsak Slovenec ima idejo. Velikokrat tudi čisto solidno.

Problem je v tem, da se ne znamo pogovarjati, in če se že dogovorimo, ne znamo vztrajati pri dogovorjenem.

Problem je v tem, da ne znamo sprejemati kompromisov in povezovati dobrih idej, tudi če to pomeni, da ne bomo dosegli 100% tistega, kar smo hoteli. Pri nas gre folk vedno na vse ali nič.

Ponavadi Slovenci ful zbirajo pogum da povedo, kaj v resnici mislijo. Potem končno zucnejo in če se z njimi ne strinjaš čisto, absolutno, popolnoma, v celoti, ali pa -Bognedaj- želiš njihov predlog dopolniti ali popraviti, potem užaljeno povesijo murko: 'Govoril sem - "howgh". Mojega predloga niste sprejeli točno takega, do zadnje pičice takega kot sem hotel, zato se od zdaj naprej ne grem več. Sedel bom tule ob strani, vas gledal in se vam škodoželjno posmehoval in se kujal dokler ne gre cela država v maloro'.

Taki smo.

Manjka nam kulture učinkovitega zastopanja stališč.

Namesto da bi vztrajali pri svojih idejah, za katere smo iskreno prepričani da so dobre, namesto da bi poskušali v iskanju kompromisov iztržiti vsaj delček tistega, kar bi lahko spremenili, bomo ob prvi oviri večinoma rekli kar - eh, kurc gleda. Kurc gleda to politiko, kurc gleda državo, kurc gleda parlament, kurc gleda volitve, kurc gleda življenje, kurc gleda to, kurc gleda ono.

Potem pa ni čudno, da nas res vse skupaj vse bolj kurc gleda.

[Miran77]

Taki smo.

Manjka nam kulture učinkovitega zastopanja stališč.

Namesto da bi vztrajali pri svojih idejah, za katere smo iskreno prepričani da so dobre, namesto da bi poskušali v iskanju kompromisov iztržiti vsaj delček tistega, kar bi lahko spremenili, bomo ob prvi oviri večinoma rekli kar - eh, kurc gleda. Kurc gleda to politiko, kurc gleda državo, kurc gleda parlament, kurc gleda volitve, kurc gleda življenje, kurc gleda to, kurc gleda ono.

To si zelo dobro povedal in najprej bi se morali začeti pogovarjat o takih stvareh, kdo smo in kakšni smo. Tisti plani potrebnih sprememb so še daleč in v zraku, če se ne znamo niti začeti pogovarjati, niti ne razumemo dobro, da so drugi ljudje lahko drugačni, z drugimi idejami in interesi.

Nobena revolucija se ne bo zgodila na hitro, se pa res dogaja postopna duhovna revolucija ali razvoj zavesti, in ljudi na enake finte kot v preteklosti pač ne bodo mogli več dobiti. Kar se je pa nabiralo desetletja, pa tudi ne bo rešeno čez noč. Nobena velika ladja ne more na hitro obrniti smeri plovbe.

Zato je po drugi strani nujno tudi to, da se začne sestavljati nek tak pozitiven program zahtev, ne moreš samo protestirati proti vsem in vsemu, pa nič povedati kaj sploh hočeš. Nič hudega ni, če prvi poskusi izgledajo malo naivni ali utopični.