Preden udari volilni molk, še moje mnenje, zakaj raje Pahor kot Kučan v Türkovi podobi.

Res je, tudi Pahor je komunist in komaj kaj boljši. Zato tudi razumem vse tiste, ki ne mislijo glasovati za nobenega.

Vseeno si oglejmo nauk iz Srbije. Kot vemo je pod Miloševićem zdrsnila v pogubne vojne, sankcije, mednarodno izolacijo, hiperinflacijo, vsesplošno bedo, razpasle so se mafijske združbe, dobila je begunce iz Krajine in še NATO jo je dodobra zbombardiral. Za leto 2000 so bile razpisane prelomne volitve. Da se zna res nekaj zgoditi, je nakazal že Balašević z albumon in pesmijo "Ma je*ite se devedesete", po P2P omrežjih je bil zelo priljubljen komad, kjer so na melodijo od Tajči peli "Spasi Srbiju i ubi se, Slobodane, Slobodane", dobro je bilo organizirano gibanje Otpor (danes vemo, da tudi s pomočjo tujih obveščevalnih služb, Otporovci so potem sodelovali pri revolucijah v bivši CCCP in menda tudi pri teh protestih pri nas). Kajpak je kandidiral Milošević (torej ekvivalent Kučana a.k.a. Türka), njegov glavni protikandidat je bil Vojislav Koštunica. Podobno kot Pahor je tudi on bil daleč od kake perle, svoje čase je bil celo bolj radikalnih velikosrbskih stališč kot Slobo. Kljub vsemu je bila pričakovana zmaga ne-Miloševića že v prvem krogu, sicer ne z veliko prednostjo, a vendarle.

Ranjena miloševićevska beštija je poskusila še z zadnjim trikom, ki mora tudi nas opozoriti na previdnost (glasovnice namreč šteje LDSovec Vučko). Nekam dolgo so mutili glede razglasitve rezultatov in nato oznanili, da Koštunica vendarle ni zmagal že v prvem krogu. Folku je začelo dopi**evati, počilo je pa nekaj dni kasneje, ko je Milošević kao zaradi nepravilnosti enostavno razveljavil volitve. Narod je hotel vdreti v zvezno skupščino, vendar je spočetka vse kazalo, da bodo robocopi uspešno blokirali vhod. Na proteste se je z bagrom pripeljal tudi nekdo iz Čačka, ki je protestnike z bagersko žlico dvigoval ne neki balkon, od koder so vdrli v skupščino in jo malo osmodili. Milošević se je nato končno sprijaznil, da je gotof in brez prelivanja krvi predal oblast.

Spomnim se, ko se je kar naenkrat poenostavil postopek za pridobivanje viz in smo trije "ludi avanturisti" šli dva meseca po teh dogodkih v Beograd. Še vedno je bilo vsepovsod polno Otporovih plakatov s stisnjeno pestjo in grafitov "gotov je!", na uličnih štantih so še vedno dobro šli v promet CDji s kompilacijami "gotov je" komadov, predvsem pa nisem nikoli prej in nikoli kasneje videl na vsakem koraku tako veselih in evforično optimističnih ljudi, kljub na pol porušenem Beogradu (Natova bombardiranja). Smo na TV prižgali poročila, so bile same novice tipa "neka francoska firma resno razmišlja o veliki investiciji", "ena belgijska firma bo za začetek odprla 100 delovnih mest", "obnovili smo diplomatske odnose s temi in temi" ipd. Še če bi ujeli Karadžića in Mladića, najbrž ne bi nihče preveč protestiral in nabijal o srbskih herojih.

Morda najpomembnejše, "srbski Pahor" Koštunica je po izteku mandata končal, kjer mu je dejansko mesto, torej nekje na političnem obrobju, predvsem pa se je vzpostavila neka kolikor toliko normalna oblastna struktura, nekaj pi**kov so poslali v Haag (Milošević je pozabljen umrl v celici, Šešlju še sodijo), Miloševićevo in nato Koštuničevo mesto so končno zapolnili neki normalni politiki (in tudi manj normalni), ki so državo kljub nekaterim bizarnostim usmerili v normalno smer in proti EU. Morda je še največ obetal Đinđić, ki pa je mafiji očitno preveč stopil na žulj in ga je zato pospravila...

Če zdaj to apliciram na slovenske razmere in še malo posanjam. S Pahorjevo zmago je zadan udarec Kučanu in njegovemu krogu in morda končno že enkrat mrkne iz politike. Janković je v zosu in le vprašanje časa je, kdaj bo končal v zaporu ali v prebežništvu na Cipru, brez njega so pingvini samo dvojni Gašpar, Möderndorfer, Kociperca..., skratka nula. Naslednjih "novih obrazov" zaenkrat ni na vidiku, še Janković je lani šel v to avanturo bolj po diktatu kot po lastni želji. Pahor bo v primeru zmage kajpak izstopil iz svoje stranke, ta stranka je že sedaj ogromno glasov dobila na račun njegovega manekenstva, torej je v nadalje obsojena na vegetiranje tam okoli parlamentarnega praga. Ko tile mrknejo, tudi Janša (meni ne baš najbolj simpatičen, bolj po principu najmanjšega zla) izgubi ves smisel za svoj politični obstoj. Tu pa se sprosti prostor, ki ga končno lahko zapolnijo neki normalni politiki, npr. žlahtna (gospodarsko liberalna) desnica, ki lahko za začetek izide iz liberalne frakcije DL. In nič ni narobe, če ji oponira neka žlahtna levica, ki nima nobene zveze z derivati partije, ki ji bodo prioriteta pravice delavcev, ne pa komunistični klavci in rehabilitacija simbola srpokladivca.

[Neuvrscen]Ko tile mrknejo, tudi Janša (meni ne baš najbolj simpatičen, bolj po principu najmanjšega zla) izgubi ves smisel za svoj politični obstoj. Tu pa se sprosti prostor, ki ga končno lahko zapolnijo neki normalni politiki, npr. žlahtna (gospodarsko liberalna) desnica, ki lahko za začetek izide iz liberalne frakcije DL. In nič ni narobe, če ji oponira neka žlahtna levica, ki nima nobene zveze z derivati partije, ki ji bodo prioriteta pravice delavcev, ne pa komunistični klavci in rehabilitacija simbola srpokladivca.

Ni šans. Oglej si malo SLO volilce. Vse sami socialisti. Eni romajo v Dražgoše, drugi na Brezje. Ko pa zares pride lakota bo vse samo še slabše...

Spoštovani neuvrščen, za tole pa zaslužiš čisto 10! Dobra analiza takratnega stanja v Srbiji (se vidi, da si bil tam) in tudi primerjava s slovenskimi razmerami. Želim si samo, da bo prihodnost v skladu s tvojimi predvidevanji.

[Neuvrscen]
Preden udari volilni molk, še moje mnenje, zakaj raje Pahor kot Kučan v Türkovi podobi.

Res je, tudi Pahor je komunist in komaj kaj boljši. Zato tudi razumem vse tiste, ki ne mislijo glasovati za nobenega....

Jebemti, dobro si tole spisal. Zanimive vzporednice. In dobra zgodba.

....jankoviča ne bodo zaprli, janša pa bo hotel vladat do smrti, edina rešitev je bankrot države, trojka in EU diktatura

Na tale zapis bi clovk, ce ne bi imel cez pol ure tenisa in mora zato sparati testosteron, lahko drkal. Se posebej na zakljucek.

Bravo, temu se reče analiza na primeru podobnega primera in nekaj VIZIJE, ki je ostali ne premoremo,saj večinoma ponorevamo nad neumnostmi in barabijami v tej državi.

[Neuvrscen]
Preden udari volilni molk, še moje mnenje, zakaj raje Pahor kot Kučan v Türkovi podobi.

Res je, tudi Pahor je komunist in komaj kaj boljši. Zato tudi razumem vse tiste, ki ne mislijo glasovati za nobenega.

Vseeno si oglejmo nauk iz Srbije. Kot vemo je pod Miloševićem zdrsnila v pogubne vojne, sankcije, mednarodno izolacijo, hiperinflacijo, vsesplošno bedo, razpasle so se mafijske združbe, dobila je begunce iz Krajine in še NATO jo je dodobra zbombardiral. Za leto 2000 so bile razpisane prelomne volitve. Da se zna res nekaj zgoditi, je nakazal že Balašević z albumon in pesmijo "Ma je*ite se devedesete", po P2P omrežjih je bil zelo priljubljen komad, kjer so na melodijo od Tajči peli "Spasi Srbiju i ubi se, Slobodane, Slobodane", dobro je bilo organizirano gibanje Otpor (danes vemo, da tudi s pomočjo tujih obveščevalnih služb, Otporovci so potem sodelovali pri revolucijah v bivši CCCP in menda tudi pri teh protestih pri nas). Kajpak je kandidiral Milošević (torej ekvivalent Kučana a.k.a. Türka), njegov glavni protikandidat je bil Vojislav Koštunica. Podobno kot Pahor je tudi on bil daleč od kake perle, svoje čase je bil celo bolj radikalnih velikosrbskih stališč kot Slobo. Kljub vsemu je bila pričakovana zmaga ne-Miloševića že v prvem krogu, sicer ne z veliko prednostjo, a vendarle.

Ranjena miloševićevska beštija je poskusila še z zadnjim trikom, ki mora tudi nas opozoriti na previdnost (glasovnice namreč šteje LDSovec Vučko). Nekam dolgo so mutili glede razglasitve rezultatov in nato oznanili, da Koštunica vendarle ni zmagal že v prvem krogu. Folku je začelo dopi**evati, počilo je pa nekaj dni kasneje, ko je Milošević kao zaradi nepravilnosti enostavno razveljavil volitve. Narod je hotel vdreti v zvezno skupščino, vendar je spočetka vse kazalo, da bodo robocopi uspešno blokirali vhod. Na proteste se je z bagrom pripeljal tudi nekdo iz Čačka, ki je protestnike z bagersko žlico dvigoval ne neki balkon, od koder so vdrli v skupščino in jo malo osmodili. Milošević se je nato končno sprijaznil, da je gotof in brez prelivanja krvi predal oblast.

Spomnim se, ko se je kar naenkrat poenostavil postopek za pridobivanje viz in smo trije "ludi avanturisti" šli dva meseca po teh dogodkih v Beograd. Še vedno je bilo vsepovsod polno Otporovih plakatov s stisnjeno pestjo in grafitov "gotov je!", na uličnih štantih so še vedno dobro šli v promet CDji s kompilacijami "gotov je" komadov, predvsem pa nisem nikoli prej in nikoli kasneje videl na vsakem koraku tako veselih in evforično optimističnih ljudi, kljub na pol porušenem Beogradu (Natova bombardiranja). Smo na TV prižgali poročila, so bile same novice tipa "neka francoska firma resno razmišlja o veliki investiciji", "ena belgijska firma bo za začetek odprla 100 delovnih mest", "obnovili smo diplomatske odnose s temi in temi" ipd. Še če bi ujeli Karadžića in Mladića, najbrž ne bi nihče preveč protestiral in nabijal o srbskih herojih.

Morda najpomembnejše, "srbski Pahor" Koštunica je po izteku mandata končal, kjer mu je dejansko mesto, torej nekje na političnem obrobju, predvsem pa se je vzpostavila neka kolikor toliko normalna oblastna struktura, nekaj pi**kov so poslali v Haag (Milošević je pozabljen umrl v celici, Šešlju še sodijo), Miloševićevo in nato Koštuničevo mesto so končno zapolnili neki normalni politiki (in tudi manj normalni), ki so državo kljub nekaterim bizarnostim usmerili v normalno smer in proti EU. Morda je še največ obetal Đinđić, ki pa je mafiji očitno preveč stopil na žulj in ga je zato pospravila...

Če zdaj to apliciram na slovenske razmere in še malo posanjam. S Pahorjevo zmago je zadan udarec Kučanu in njegovemu krogu in morda končno že enkrat mrkne iz politike. Janković je v zosu in le vprašanje časa je, kdaj bo končal v zaporu ali v prebežništvu na Cipru, brez njega so pingvini samo dvojni Gašpar, Möderndorfer, Kociperca..., skratka nula. Naslednjih "novih obrazov" zaenkrat ni na vidiku, še Janković je lani šel v to avanturo bolj po diktatu kot po lastni želji. Pahor bo v primeru zmage kajpak izstopil iz svoje stranke, ta stranka je že sedaj ogromno glasov dobila na račun njegovega manekenstva, torej je v nadalje obsojena na vegetiranje tam okoli parlamentarnega praga. Ko tile mrknejo, tudi Janša (meni ne baš najbolj simpatičen, bolj po principu najmanjšega zla) izgubi ves smisel za svoj politični obstoj. Tu pa se sprosti prostor, ki ga končno lahko zapolnijo neki normalni politiki, npr. žlahtna (gospodarsko liberalna) desnica, ki lahko za začetek izide iz liberalne frakcije DL. In nič ni narobe, če ji oponira neka žlahtna levica, ki nima nobene zveze z derivati partije, ki ji bodo prioriteta pravice delavcev, ne pa komunistični klavci in rehabilitacija simbola srpokladivca.

... ja, res dobro napisano, ni kaj ...

P.S.: ko si glih Srbijo in Miloševića dal za primerjavo, me dejansko zanima, kateri manijak na tem svetu je tako močan in vpliven in predvsem zakaj zdaj s Haagom hoče Srbe spet potisniti nazaj v "Miloševićev objem", iz katerega bi se naj Srbi tudi s pomočjo Haaga s silnimi mukami končno izvili ...

Klap-end!

[Neuvrscen]
Preden udari volilni molk, še moje mnenje, zakaj raje Pahor kot Kučan v Türkovi podobi.

Res je, tudi Pahor je komunist in komaj kaj boljši. Zato tudi razumem vse tiste, ki ne mislijo glasovati za nobenega.

Vseeno si oglejmo nauk iz Srbije. Kot vemo je pod Miloševićem zdrsnila v pogubne vojne, sankcije, mednarodno izolacijo, hiperinflacijo, vsesplošno bedo, razpasle so se mafijske združbe, dobila je begunce iz Krajine in še NATO jo je dodobra zbombardiral. Za leto 2000 so bile razpisane prelomne volitve. Da se zna res nekaj zgoditi, je nakazal že Balašević z albumon in pesmijo "Ma je*ite se devedesete", po P2P omrežjih je bil zelo priljubljen komad, kjer so na melodijo od Tajči peli "Spasi Srbiju i ubi se, Slobodane, Slobodane", dobro je bilo organizirano gibanje Otpor (danes vemo, da tudi s pomočjo tujih obveščevalnih služb, Otporovci so potem sodelovali pri revolucijah v bivši CCCP in menda tudi pri teh protestih pri nas). Kajpak je kandidiral Milošević (torej ekvivalent Kučana a.k.a. Türka), njegov glavni protikandidat je bil Vojislav Koštunica. Podobno kot Pahor je tudi on bil daleč od kake perle, svoje čase je bil celo bolj radikalnih velikosrbskih stališč kot Slobo. Kljub vsemu je bila pričakovana zmaga ne-Miloševića že v prvem krogu, sicer ne z veliko prednostjo, a vendarle.

Ranjena miloševićevska beštija je poskusila še z zadnjim trikom, ki mora tudi nas opozoriti na previdnost (glasovnice namreč šteje LDSovec Vučko). Nekam dolgo so mutili glede razglasitve rezultatov in nato oznanili, da Koštunica vendarle ni zmagal že v prvem krogu. Folku je začelo dopi**evati, počilo je pa nekaj dni kasneje, ko je Milošević kao zaradi nepravilnosti enostavno razveljavil volitve. Narod je hotel vdreti v zvezno skupščino, vendar je spočetka vse kazalo, da bodo robocopi uspešno blokirali vhod. Na proteste se je z bagrom pripeljal tudi nekdo iz Čačka, ki je protestnike z bagersko žlico dvigoval ne neki balkon, od koder so vdrli v skupščino in jo malo osmodili. Milošević se je nato končno sprijaznil, da je gotof in brez prelivanja krvi predal oblast.

Spomnim se, ko se je kar naenkrat poenostavil postopek za pridobivanje viz in smo trije "ludi avanturisti" šli dva meseca po teh dogodkih v Beograd. Še vedno je bilo vsepovsod polno Otporovih plakatov s stisnjeno pestjo in grafitov "gotov je!", na uličnih štantih so še vedno dobro šli v promet CDji s kompilacijami "gotov je" komadov, predvsem pa nisem nikoli prej in nikoli kasneje videl na vsakem koraku tako veselih in evforično optimističnih ljudi, kljub na pol porušenem Beogradu (Natova bombardiranja). Smo na TV prižgali poročila, so bile same novice tipa "neka francoska firma resno razmišlja o veliki investiciji", "ena belgijska firma bo za začetek odprla 100 delovnih mest", "obnovili smo diplomatske odnose s temi in temi" ipd. Še če bi ujeli Karadžića in Mladića, najbrž ne bi nihče preveč protestiral in nabijal o srbskih herojih.

Morda najpomembnejše, "srbski Pahor" Koštunica je po izteku mandata končal, kjer mu je dejansko mesto, torej nekje na političnem obrobju, predvsem pa se je vzpostavila neka kolikor toliko normalna oblastna struktura, nekaj pi**kov so poslali v Haag (Milošević je pozabljen umrl v celici, Šešlju še sodijo), Miloševićevo in nato Koštuničevo mesto so končno zapolnili neki normalni politiki (in tudi manj normalni), ki so državo kljub nekaterim bizarnostim usmerili v normalno smer in proti EU. Morda je še največ obetal Đinđić, ki pa je mafiji očitno preveč stopil na žulj in ga je zato pospravila...

Če zdaj to apliciram na slovenske razmere in še malo posanjam. S Pahorjevo zmago je zadan udarec Kučanu in njegovemu krogu in morda končno že enkrat mrkne iz politike. Janković je v zosu in le vprašanje časa je, kdaj bo končal v zaporu ali v prebežništvu na Cipru, brez njega so pingvini samo dvojni Gašpar, Möderndorfer, Kociperca..., skratka nula. Naslednjih "novih obrazov" zaenkrat ni na vidiku, še Janković je lani šel v to avanturo bolj po diktatu kot po lastni želji. Pahor bo v primeru zmage kajpak izstopil iz svoje stranke, ta stranka je že sedaj ogromno glasov dobila na račun njegovega manekenstva, torej je v nadalje obsojena na vegetiranje tam okoli parlamentarnega praga. Ko tile mrknejo, tudi Janša (meni ne baš najbolj simpatičen, bolj po principu najmanjšega zla) izgubi ves smisel za svoj politični obstoj. Tu pa se sprosti prostor, ki ga končno lahko zapolnijo neki normalni politiki, npr. žlahtna (gospodarsko liberalna) desnica, ki lahko za začetek izide iz liberalne frakcije DL. In nič ni narobe, če ji oponira neka žlahtna levica, ki nima nobene zveze z derivati partije, ki ji bodo prioriteta pravice delavcev, ne pa komunistični klavci in rehabilitacija simbola srpokladivca.

Ej, odlično zapisano... kar pa si že jaz nekaj časa želim, je zapisano v zadnjih dveh STAVKIH! ;)