Spomnim se primera avstrijskega župana (če me spomin ne vara), ki je pol svojega zaslužka diskretno nosil številni družini v stiski. Povsod se najde kakšen Chuck (Feeney) ali Jose, a so ti lepi zgledi (pre)redke svetle izjeme, ki ne dokazujejo pravila: večina je stremuška in oblast jih skvari.
V Sloveniji obstajajo številne dobrodelne organizacije in posamezniki, vendar občasno zmoti premajhno upoštevanje ANONIMNOSTI ljudi v stiski in primeri KONTROVERZNEGA načina zbiranja sredstev. To naj bi ne bila priložnost za neprimerno samopromocijo (niti za izigravanje darovalcev..),..
Lahko smo in moramo biti do neke mere pragmatični (cilj opravičuje sredstva...), ampak obstaja dejstvo, da je še vedno največ vreden skrit in skromen dar človeka, ki je morda že sam v določeni socialni stiski.

Komendator, a ti morda namiguješ, da naš presvetli in prefinjeni na skrivaj daruje pomoči potrebnim in je zato čisto brez vsakega premoženja in prihrankov in da v svoji prefinjeni maniri tega ne oglaša na veliki zvon?