"Nobenega smisla nima v sklad prenašati propadlih naložb in terjatev bank. Te naložbe morajo banke oslabiti in odpisati, za ustvarjeno izgubo pa je treba banke dokapitalizirati (s tem se ubijeta dve muhi na en mah: lastniki se ne bodo okoristili z bančno sanacijo, bankam pa se dodatno povečata likvidnost in kapitalska moč)."

To je sicer res, vendar je pa obenem signal bankam, da lahko posojajo denar brez zavarovanja in "podjetnikom" da si ga lahko sposojajo brez namena, da bi ga vrnili, itak bomo (butasti) davkoplačevalci vse pokrili.

Kje je jamstvo, da se zadeva ne bo spet ponovila, kot se je že tolikokrat?

Zato je nujno treba hkrati poskrbeti za mehanizme, ki bodo ponovitev preprečili. Najbolj učinkovito bo, če bomo državne banke prodali.
Najbolje bi bilo, ko bi jih dokapitalizirali šele takrat, ko bi že imeli kupca zanje.

Na Banko Slovenije kot regulatorja se očitno ne moremo zanesti, že do sedaj se ni izkazala. Prav tako organi pregona niso opravili svoje naloge. Da o tem, da bi člani uprav bank in nadzornih svetov morali vrniti nagrade, ki so jih prejeli za "uspešno" poslovanje, sploh ne govorimo.

Čas je, da se vsi skupaj zavemo, da denar, ki izginja v davčne oaze ali ga preprosto zapravijo zaradi nesposobnosti, ni neko imaginarno družbeno premoženje, ampak gre za denar davkoplačevalcev. In to smo mi vsi! Zato, dost' imamo!

Prodati ga je treba! Politika se ne bo več prepirala zanj in se bo končno začela ukvarjati s prihodnostjo Slovenije.