II.TIR

Že imenovani drugi tir je problematičen že (pre)dolgo časa, oziroma še iz Jugoslavije, ko je bila to prednostna gospodarska in politična naloga tudi za sam razvoj Luke Koper. Ob tem je potrebno poudariti, da so gospodarstveniki in direktorji od vedno govorili, da je država zaradi neuresničenega drugega tira, pozabila na Luko Koper in jih prepustila negotovi usodi.
Obstoječi tir je že tako ali tako vseskozi problematičen, da o njegovem prehodu nad naravnovarstvenimi Obalnimi vodnimi viri, ki so tako velikokrat in vsakokrat ogroženi. Tako so posebej ogroženi tudi ob prihodih in izhodih tažkih vlakovnih kompozicijah iz Luke Koper, še posebej kadar gre za prevoz nevarnih snovi. Vseskozi smo si tudi zatiskali oči pred morebitnimi ekološkimi katastrofami, ki bi se lahko pripetile ob iztirjenju takšne kompozicije, ko bi onesnažilo vodne vire, zato je sreča, da vodo dobivamo tudi iz Hrvaške.
In v vseh teh letih ni bilo mogoče teh želja uresničiti, kjub velikemu gospodarskemu prispevku in pomenu, ki ga ima Luka Koper za Obalno gospodarstvo in tudi za Slovensko gospodarstvo.

Dosedanji direktorji in predsedniki uprav po kronološkem vrstnem redu:
Mirko Koršič, od 1.9.1957 do 4.8.1959
Danilo Petrinja, od 5.8.1959 do 13.4.1970
Egon Prinčič, od 14.4.1970 do 27.2.1975
Branko Magajna, od 28.2.1975 do 26.4.1977
Vojko Čok (v.d. direktorja), od 27.4.1977 do 9.10.1977
Bruno Korelič, od 10.10.1977 do 30.4.1982
Rudi Dujc, od 1.5.1982 do 30.6.1986
Bruno Korelič, od 1.7.1986 do 30.6.1990
Rudi Dujc, od 1.7.1990 do 11.7.1993
Bruno Korelič, od 12.7.1993 do 25.7.2005
Marjan Babič, (v.d. direktorja), od 26.7.2005 do 23.10.2005
Robert Časar, od 24.10.2005 do 15.6.2009
Gregor Veselko, od 16.6.2009 dalje

In niti en direktor od vseh naštetih ni uspel pri željeni posodobitvi želežniške proge, zato se bodo vsi na vrat na nos sedaj preusmerili na manjkajoči delček proge med Trstom in Koprom.
In ta proga bi merila samo 12 kilometrov, hkrati pa je ob znani obstoječi železni zavesi pomenilo, nepremostljivo bariero, ki se jo še do danes ni uspelo povezati.
In povsem za vzor bi nam še vedno lahko bila še znana ozkotirna proga Parenzana - Porečanka, ki je povezovala Istro s Trstom in obratno, že od leta 1902.
In takrat, so že vedeli zakaj.
sl.wikipedia.org/wik...%C4%8Danka
www.paren zana.net
www.parenzana.net/hr...otografije

Glede na hitrosti vlakov, ki jo dosegajo v sosednji Italiji z FrecciaRossa ali FrecciaArgenta, saj potrebujete iz Bologne v Milano le 1 uro in 5 minut.
www.trenitalia.com/c...16f90aRCRD
Pri nas pa potrebujete za pot iz Nove Gorice v Koper, z dvama postankoma v Sežani in Divači, s tem, da v Divači vlak ki pelje iz Ljubljane, ne čaka tega iz Nove Gorice, mimogrede razlika med njima je le par minut, tako, da morajo vsi potniki še dodatno čakati novega iz smeri Ljubljane. Zato ni nobeno presenečenje, da za to pot potrebujete precej več kot 3 ure.

Da ob tem ne govorimo o japonskih vlakih ali francoskih Alstomovih AGV, ki tam konkurirajo že letalom, saj so že davnega leta 1981 dosegli hitrost 260 km/h in 2007 že dosegli hitrostni rekord 575 km/h.
www.alstom.com/

Tudi glede cest se je naš razvoj dobesedno ustavil, saj je pri nas na Obali, potrebno npr.za pot iz Portoroža do Izole, v poletnih mesecih, z malo sreče 45 minut ali več, kar je skoraj pot, ki jo porabimo za v Ljubljano. Vemo kakšne so potrebe obstoječega mednarodnega prometa in je zato zelo žalostno in obenem zaskrbljujoče gledati nepretrgane kolone, ki s prižganimi lučmi in avtomobili stojijo pod razbeljenim soncem. Potrata živcev, potrata časa, potrata denarja, potrata zaupanja,...
Kolikor pogledamo na konec obstoječe hitre ceste in v Strunjansko dolino, ki je del obstoječega naravnega parka, potem bomo z velikimi mukami speljali tam še hitro (avto)cesto, ki se bo priključila Luciji, Portorožu, Sečovljam in Dragonji. Kako naš projekt zaostaja, nam najbolj priča nova avtocesta, ki se je razvila iz Istrskega ipsilona in se konča na križišču pri Plovaniji nad Sečovljami in Dragonjo.
Ubogi dragi nam turisti, državljani, prebivalci, ki imemo take vladarje, ki na tak svojstven način skrbijo za nas.

Rešitev je zelo enostavna. Vstopnina enih 1000€ na Črnemkalu.

sej fajn dokler ne zacnes nakladat o italiji z nekimi brezveznimi linki. trenitalia je v kurcu. ukinja vse lokalne in medregijske storive ker ji ne gre in ne gre s stemi butastimi frecciarossa na trgu. sedaj so prisiljeni izkoriscat monopol da prisilijo uporabnike k apgrejdu, ceprav se uporabnikom ne splaca cena/kvaliteta storitve. naredis abonament in ti kar rezejo vlake po tekocem traku, ti in tvoj biznis pa jebitase. edina res smiselna in rentabilna proga je milano rim, ki je konkurencna vsaj letalskim prevozom, vse ostalo je tipicna italjanka nesposobnost organizacije in planiranja. tko da ne seri z linkanjem mediterana ki je enako kot balkan. res smo bebci, ampak ita nam ne sme bit zglede.