Zmanjšanje proračunskih primanjkljajev bo negativno vplivalo tako na rast plač kot drugih prihodkov, gospodarstva se bodo krčila, zmanjšali pa se bodo tudi davčni prilivi. To pa pomeni, da bo breme dolgov - se pravi razmerje skupnega dolga glede na letni BDP - raslo še naprej in tako znova zahtevalo nadaljnje zmanjšanje proračunskih sredstev. Skratka, države se bodo znašle v začaranem krogu.

Začasno seveda.

Če si je država izposojala denar in ga trošila je seveda napihovala BDP balon, ki se mora sedaj izprazniti. Da je to boleče, je jasno.

Namesto, da bi v izjemni prosperiteti pred leti države umikale svoje naložbe in porabo v korist zasebnega sektorja in zmanjševale svoje enormne deficite in posledično dolgove, so izkoristile ugodne razmere za še bolj eksplozivno zadolževanje.

Še v lažje razumljivem jeziku:

Slovenec Haso iz Velenja ima v rudniku plačo 700 €. Celo plačo porabi čez mesec. Vsak mesec si od Fate izposodi 100 €, ki jih bo vrnil čez pol leta. Ker v tega pol leta Haso poveča potrošnjo na 800 € nima za vračilo. Fata vidi, da mu ne sme več posojati in hoče vračilo dolga. Zato mora haso trošiti 110 € manj od svoje plače, da vrača dolg z obrestmi.

Matematika državnega dolga je enaka kot Hasotovega nauk pa se nudi sam od sebe: Prej bi bilo treba misliti.

Se popolnoma strinjam.

Ker pa politiki radi trošijo in le s težavo svoje dolgove vračajo, smo tam kjer smo.

Prepovejmo politiki najemanje kreditov!!! To mislim dolgoročno, ker kratkoročno to pomeni potop.