Zgodovina fašizma

Časovni razpon fašističnega fenomena je, če ne upoštevamo njegovih antecedensov, razpotegnjen od prve svetovne vojne naprej. Zlasti po prvi svetovni vojni, socialistični revoluciji v Rusiji in triumfu kontrarevolucij drugod, so fašistične ideje splošno pričujoče. V tem obdobju so nastala pomembna fašistična gibanja. Leta 1922 je fašizem že prišel na oblast v Italiji. Kot političen in ekonomski sistem v Italiji je fašizem združeval elemente korporativizma, totalitarizma, nacionalizma in antikomunizma. Italijanski fašisti so bili sicer znani tudi kot črnosrajčniki, saj je njihova uniforma črne barve.

Za prvo mednarodno konfrontacijo med fašizmom in antifašizmom velja španska državljanska vojna leta 1938. Če bi fašističnim režimom prišteli še fašistoidne in tiste, ki so kazali podobne diktature, uperjene zoper delavsko gibanje, je bilo v tem času 15 režimov avtoritarne narave. Po kronološki vrsti nastanka bi to bili v naslednjih državah: Italiji, Iranu, Poljski, Portugalski, Japonski, Madžarski, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Jugoslaviji, Braziliji, Španiji, Litvi, Romuniji in Grčiji. Nekateri režimi so bili le delno fašistoidni.

Fašizma ni mogoče razumeti zunaj zgodovinskega okvira. Kot pomembne dejavnike, ki so omogočili nastanek, je mogoče navesti:

kriza kapitalizma,
politizacija množic,
»nedovršenost« prve svetovne vojne,
»nostalgija« za preteklostjo.
[uredi] Obče značilnostiObče značilnosti fašizma bi lahko strnili v naslednjih točkah:

je bil doktrinarno oziroma teoretično nedorečeno gibanje,
močno je nagnjen k uporabi zgodovinske mitologije,
skrajni nacionalizem je temeljno ogrodje fašistične ideologije,
vsi fašizmi so gradili na tezi in celo nuji avtoritete (kult vodje),
splošna značilnost je tudi neracionalnost,
pomemben element je vitalizem, saj je vsak fašizem negoval mite in legende o hrabrosti,
posebno nevarne so bile v fašizmu nihilistične težnje.
[uredi] Opombe^ Po mnenju nekaterih je fašizem v razmerju do nacizma nadrejen pojem, drugi pa so mnenja, da je pojma fašizem in nacizem bolje ločiti.
^ Južnič, Stane (1981): Novejša zgodovina - izbrana poglavja, FSPN, Ljubljana, str. 265.
^ Matija Ogrin, Površje in žarišče krize Doma in sveta leta 1937, v: Kriza revije »Dom in svet« leta 1937, Zbornik dokumentov, Ljubljana, 2001
[uredi] ViriJužnič, Stane (1981): Novejša zgodovina - izbrana poglavja, FSPN, Ljubljana.
Fašistična država, Seminarska naloga: I. Čerkini K. Kavs, A. Lukšič
sl.wikipedia.org/wik...%C5%A1izem