Zanimivo je potegniti vzporednice med vzponom Benita Musolinija v času svetovne krize leta 20 in Jankovića leta 2011 ! Ekonomska kriza na oblast vedno pripelje idiote in diktatorje kar na koncu vodi v nasilje, antidemokratične metode vladanja, vojne in propad.

.........

Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator in častnik, *


Benito Mussolini se je rodil v majhni vasici Predappio v provinci Forli v deželi Emilija - Romanja. Njegov oče Alessandro je bil po poklicu kovač, njegova mati Rosa Maltoni pa je bila učiteljica. Ime je dobil po mehiškemu reformističnemu predsedniku Benitu Juárezu. Tako kot njegov oče je postal socialist. Mussolini je imel tudi brata Armanda, ki je pozneje postal glavni urednik vodilnega fašističnega časopisa Il Popolo d'Italia.

Leta 1902 je emigriral v Švico, vendar mu tam ni uspelo najti stalne zaposlitve in je bil zaradi potepuštva aretiran in nato izgnan v Italijo, kjer je moral odslužiti vojaško obveznost. Po odsluženi vojski se je leta 1908 pridružil uredništvu lokalnega časopisa v takrat avstrijskem mestu Trento, istočasno pa je napisal novelo, ki je bila prevedena v angleški jezik z naslovom The Cardinal's Mistress.Leta 1912 je postal urednik socialističnega časopisa Avanti; takrat je bil na strani maksimalističnega (revolucionarnega) krila italijanske socialistične stranke, ki je na kongresu v Reggio d´Emilia julija 1912 izključila reformiste in tako obsodila italijansko ekspanzijo v Libiji. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil za strogo nevtralnost Italije, kar je bila tudi uradna politika socialistične stranke.

Po koncu vojne je v Italiji vladalo razočaranje, saj se ni mogla vrniti v mirne tirnice, ostala pa je brez ozemelj, obljubljenih v Londonskem paktu. Časnikar Mussolini je menil, da poleg Notranjske, Primorske in Istre, Italiji pripadata tudi Reka (relativna italijanska večina) in Dalmacija (neznatno število Italijanov). Ameriški predsednik Woodrow Wilson je preprečil namere Italije, da dobi vsa ta ozemlja, zato ga Mussolini leta 1919 v svojem časniku napade:

Mussolini je nasprotoval tudi ustanovitvi Društva narodov, rekoč; ,, da za utrditev miru zadošča zveza med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Japonsko.˝. Spomladi leta 1919 je Mussolini s somišljeniki ustanovil zvezo Fasci di Combattimento ali Zvezo borcev.

To je bila dokaj pisana druščina nekdanjih vojakov, futuristov, oficirjev, nekdanjih socialistov in anarhosindikalistov.

Objavili so tudi program, ki je bil zmes revolucionarnih, socialnih in nacionalističnih tez (npr. ženska volilna pravica, progresivno obdavčenje kapitala, starostno in invalidsko zavarovanje. Najpomembnejša točka programa je bila revalorizacija vojne. Takrat so se Mussolinijevi arditi že spopadali z bivšimi Benitovimi tovariši, socialisti. Kmalu po ustanovitvi prvega faša, so fašisti uničili uredništvo Avantija v Milanu. Policija dostikrat ni preprečevala fašističnih napadov, nanje je celo gledala z naklonjenostjo.

Na prvih povojnih volitvah lnovembra 1919, je fašistična lista in Mussolini popolno pogorela, saj so zbrali le 1,7 % glasov. Zmagovalci volitev so bili socialisti s slabo tretjino glasov. Socialistični delavci pa so v sprevodu mimo Mussolinijevega ,,brloga˝ nosili krsto z napisom Benito Mussolini.

Neuspeh je Musssolinija prizadel, upadla mu je samozavest, nekaj časa pa je celo razmišljal o umiku iz politike. No njegovi napadalni članki v Popolu d´Italia iz dneva v dan so mu vendar prinesli srečo in Mussolinijev vpliv je začel rasti. Fašizem je bil sprva omejen le na Milano, nato so v letu 1920 začele fašistične skvadre rasti kot gobe po dežju, največkrat kot obramba pred dejanji socialistov. Zato so skvadre ustanavljali in podpirali tudi veleposestniki in podjetniki.

Fašistične skupine so bile dosti bolje oborožene kot levičarske, saj so orožje večkrat dobili neposredno iz vojašnic. Sledilo je obdobje Bienia rossa, ko so delavci zasedali tovarne, kmetje pa veleposestva. Srednje in višje sloje se je polotil strah in začeli so množično podpirati naraščajoči fašizem.

Tudi policija je mižala pred nasiljem fašističnih skvader. Fašistična stranka (Partito nazionale fascista)je bila ustanovljena novembra 1921, ko je bil Mussolini že poslanec:

Neprestano kaotično stanje in spopadi so pri mnogih ljudeh porajali potrebo po ,,čvrsti roki˝. Mussolini pa je kot vodja stranke ponujal prav to. Podprli so ga pripadniki srednjega razreda, aristokracije in lastniki velikih tovarn. V oktobru 1922 je Musolini s svojo stranko izvedel pohod na Rim, in da se nanj ni odpravil peš, ampak se je tja odpeljal z vlakom. V tem pohodu je zahteval prevzem oblasti.

Ob vsesplošnem nasilju fašističnih oboroženih skupin - črnih srajc, je kralj vodenje ponudil Mussoliniju. Musolini je postal Duce ali voditelj, ki je vodil Italijo kot diktator.

Odpravil je demokracijo in vse politične stranke razen fašistične. Tajna policija je zapirala in

odstranjevala njegove nasprotnike. Časopisi in radia so bili prisiljeni objavljati fašistična načela in Mussolinijeve govore. S sporazumom z Vatikanom je pridobil naklonjenost katoliške cerkve. Fašisti so organizirali množična zborovanja, na katerih so poveličevali Musollinija. Pod njegovim vodstvom je Italija postala vzor za fašistične sisteme tudi v drugih državah.

Mussolini je bil dober govornik, ki je zaradi majhne postave množicam najraje govoril z balkona. Nanj so trikrat izvedli atentat, vendar neuspešno. Mussolini je v Italiji želel dvigniti število rojstev tako, da je država družine ob rojstvu otrok denarno nagradila, ter visoko obdavčila samske ljudi.

sl.wikipedia.org/wik..._Mussolini

Ti pa si en kreten! A se ti sploh poslušaš
kakšne nesmisle trosiš? Zaradi takih kot si ti, bo ta država u p....., pa seveda sovražno nastrojena do vsakogar. Ampak za take neumnosti je vedno krivo pomanjkanje izobrazbe. Boš moral/la prečitati še kaj več, in ne samo Slovenske novice.

[Ovid]
Zanimivo je potegniti vzporednice med vzponom Benita Musolinija v času svetovne krize leta 20 in Jankovića leta 2011 ! Ekonomska kriza na oblast vedno pripelje idiote in diktatorje kar na koncu vodi v nasilje, antidemokratične metode vladanja, vojne in propad.

.........

Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator in častnik, *


Benito Mussolini se je rodil v majhni vasici Predappio v provinci Forli v deželi Emilija - Romanja. Njegov oče Alessandro je bil po poklicu kovač, njegova mati Rosa Maltoni pa je bila učiteljica. Ime je dobil po mehiškemu reformističnemu predsedniku Benitu Juárezu. Tako kot njegov oče je postal socialist. Mussolini je imel tudi brata Armanda, ki je pozneje postal glavni urednik vodilnega fašističnega časopisa Il Popolo d'Italia.

Leta 1902 je emigriral v Švico, vendar mu tam ni uspelo najti stalne zaposlitve in je bil zaradi potepuštva aretiran in nato izgnan v Italijo, kjer je moral odslužiti vojaško obveznost. Po odsluženi vojski se je leta 1908 pridružil uredništvu lokalnega časopisa v takrat avstrijskem mestu Trento, istočasno pa je napisal novelo, ki je bila prevedena v angleški jezik z naslovom The Cardinal's Mistress.Leta 1912 je postal urednik socialističnega časopisa Avanti; takrat je bil na strani maksimalističnega (revolucionarnega) krila italijanske socialistične stranke, ki je na kongresu v Reggio d´Emilia julija 1912 izključila reformiste in tako obsodila italijansko ekspanzijo v Libiji. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil za strogo nevtralnost Italije, kar je bila tudi uradna politika socialistične stranke.

Po koncu vojne je v Italiji vladalo razočaranje, saj se ni mogla vrniti v mirne tirnice, ostala pa je brez ozemelj, obljubljenih v Londonskem paktu. Časnikar Mussolini je menil, da poleg Notranjske, Primorske in Istre, Italiji pripadata tudi Reka (relativna italijanska večina) in Dalmacija (neznatno število Italijanov). Ameriški predsednik Woodrow Wilson je preprečil namere Italije, da dobi vsa ta ozemlja, zato ga Mussolini leta 1919 v svojem časniku napade:

Mussolini je nasprotoval tudi ustanovitvi Društva narodov, rekoč; ,, da za utrditev miru zadošča zveza med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Japonsko.˝. Spomladi leta 1919 je Mussolini s somišljeniki ustanovil zvezo Fasci di Combattimento ali Zvezo borcev.

To je bila dokaj pisana druščina nekdanjih vojakov, futuristov, oficirjev, nekdanjih socialistov in anarhosindikalistov.

Objavili so tudi program, ki je bil zmes revolucionarnih, socialnih in nacionalističnih tez (npr. ženska volilna pravica, progresivno obdavčenje kapitala, starostno in invalidsko zavarovanje. Najpomembnejša točka programa je bila revalorizacija vojne. Takrat so se Mussolinijevi arditi že spopadali z bivšimi Benitovimi tovariši, socialisti. Kmalu po ustanovitvi prvega faša, so fašisti uničili uredništvo Avantija v Milanu. Policija dostikrat ni preprečevala fašističnih napadov, nanje je celo gledala z naklonjenostjo.

Na prvih povojnih volitvah lnovembra 1919, je fašistična lista in Mussolini popolno pogorela, saj so zbrali le 1,7 % glasov. Zmagovalci volitev so bili socialisti s slabo tretjino glasov. Socialistični delavci pa so v sprevodu mimo Mussolinijevega ,,brloga˝ nosili krsto z napisom Benito Mussolini.

Neuspeh je Musssolinija prizadel, upadla mu je samozavest, nekaj časa pa je celo razmišljal o umiku iz politike. No njegovi napadalni članki v Popolu d´Italia iz dneva v dan so mu vendar prinesli srečo in Mussolinijev vpliv je začel rasti. Fašizem je bil sprva omejen le na Milano, nato so v letu 1920 začele fašistične skvadre rasti kot gobe po dežju, največkrat kot obramba pred dejanji socialistov. Zato so skvadre ustanavljali in podpirali tudi veleposestniki in podjetniki.

Fašistične skupine so bile dosti bolje oborožene kot levičarske, saj so orožje večkrat dobili neposredno iz vojašnic. Sledilo je obdobje Bienia rossa, ko so delavci zasedali tovarne, kmetje pa veleposestva. Srednje in višje sloje se je polotil strah in začeli so množično podpirati naraščajoči fašizem.

Tudi policija je mižala pred nasiljem fašističnih skvader. Fašistična stranka (Partito nazionale fascista)je bila ustanovljena novembra 1921, ko je bil Mussolini že poslanec:

Neprestano kaotično stanje in spopadi so pri mnogih ljudeh porajali potrebo po ,,čvrsti roki˝. Mussolini pa je kot vodja stranke ponujal prav to. Podprli so ga pripadniki srednjega razreda, aristokracije in lastniki velikih tovarn. V oktobru 1922 je Musolini s svojo stranko izvedel pohod na Rim, in da se nanj ni odpravil peš, ampak se je tja odpeljal z vlakom. V tem pohodu je zahteval prevzem oblasti.

Ob vsesplošnem nasilju fašističnih oboroženih skupin - črnih srajc, je kralj vodenje ponudil Mussoliniju. Musolini je postal Duce ali voditelj, ki je vodil Italijo kot diktator.

Odpravil je demokracijo in vse politične stranke razen fašistične. Tajna policija je zapirala in

odstranjevala njegove nasprotnike. Časopisi in radia so bili prisiljeni objavljati fašistična načela in Mussolinijeve govore. S sporazumom z Vatikanom je pridobil naklonjenost katoliške cerkve. Fašisti so organizirali množična zborovanja, na katerih so poveličevali Musollinija. Pod njegovim vodstvom je Italija postala vzor za fašistične sisteme tudi v drugih državah.

Mussolini je bil dober govornik, ki je zaradi majhne postave množicam najraje govoril z balkona. Nanj so trikrat izvedli atentat, vendar neuspešno. Mussolini je v Italiji želel dvigniti število rojstev tako, da je država družine ob rojstvu otrok denarno nagradila, ter visoko obdavčila samske ljudi.

sl.wikipedia.org/wik..._Mussolini

Iz te poucne zgodbice lepo vidimo, kako socializem generira fasizem; fasizem je le socializem na stereoidih, lahko je tudi zadnja faza socializma, preden se zaradi nevzdrznosti samounici. Po tej poti gre Zoki, ki ve, kaj je "pietra angolare".