Vse kar šteje, bi morala biti dejanja, ne pa gledališče, ali bolje, predvolilni cirkus. Najboljši igralec (ali cirkusant, morda celo kloven) niti slučajno ne pomeni osebe, ki je primerna, da ji zaupamo vodenje države.
Mediji pa želite doseči (vsaj tiskani mediji se ne bi smeli spuščati na ta nivo), da bi bile volitve kot glas ljudstva za izbor najboljšega, najbolj smešnega ali najlepšega klovna v tem cirkusu.
Dan potem ... pa boli glava. In ne samo glava.
Koliko novega dolga že nastane vsak dan, ko čakamo na volitve? Tega podatka že dolgo nisem slišal od novinarjev.