Komplimenti, ven je treba it študirat, ne bit hišni maček ali mačka:-). Lep dan.

doktoranda ??

ko pride nazaj jo čaka armada , ki jo bo zatolkla in ji dokazala da "nič" ne zna, da je pri nas bila in bo ostala največa kvalitea VIP !

"Kljub vsem pesimističnim napovedim slovenskega gospodarstva bom na starost očitno vseeno deležna pokojnine - pa čeprav bo ta prišla iz Nemčije."

ahaha, pri 25-ih ze razmislja, kaj bo cez 40 let.

hint: tudi v nemciji bo kriza, ne samo v sloveniji. zal bodo v nemciji pokojnine verjetno izplacevali z reich markami, pa da vidimo, ce ji bo nemska penzija kaj koristila...

malo vec zavedanja sveta okoli sebe pa bi clovek ze pricakoval od nekih visokih izobrazencev.

[tagel]
doktoranda ??

Sem imel iste težave. SSKJ pa pravi tole:


doktoránd -a m (a) kdor se
pripravlja na doktorat: danes bosta
branila disertacijo dva doktoranda



doktorándka -e ž (a) ženska
oblika od doktorand

V rubriki slovenci v tujini se pojavlja zanimiv vzorec.
To so večinoma podiplomski ali podoktorski študentje, zelo redko pa kdo, ki tam opravlja delo v gospodarstvu ali se gre lasten posel.
Pri vseh lahko vidimo podobne stavke:

>"...sem zaposlena kot doktorandka, in sicer za polovični delovni čas. Moja plača zadošča za vse stroške življenja v Nemčiji, občasnim, enkrat na dva meseca, potovanjem domov, tudi dopust si še lahko privoščim. Večja težava je pomanjkanje časa."

>"delo do šestih zvečer, če se kakšna stvar zavleče, potegnemo do sedmih, osmih. Pri vsem skupaj moram poudariti, da v laboratoriju ni nikoli dolgčas. Dela je toliko, da nemalokrat slišiš doktorande, ki ob šestih zvečer izjavijo: Danes bom ostal dlje, ker mi ni uspelo dovolj narediti."

Torej, za plačo, ki omogoča preživetje, dela praktično cele dneve. Kolikor jih poznam jaz, je tudi več kot polovica vikendov zasedenih za delo doma, preko računalnika.

Več o tem v Economistu:
www.economist.com/no...r/academic

>"Mi zdaj po dobrem letu že končujemo priprave prvega članka za objavo in nekateri nemški doktorandi imajo pred zagovorom doktorata objavljenih že kar nekaj člankov."

Za to gre. Nabiranje točkic z objavami člankov v renomiranih revijah, in nabiranjem citatov. Šele, ko prilezeš do pozicije velike živine, imaš tudi denar. Vse do takrat pa so podiplomski študentje v glavnem poceni delovna sila za te živine, ki vzdržujejo svoj status z objavami.

Prostora za med velike živine je seveda veliko manj, kot je mladih doktorantov. Zato jih velika večina odpade.

Zaradi neusmiljene borbe je več kot pol časa (tudi pri velikih živinah) namenjenega hierarhičnim borbam za oblast in denar na izobraževalni ustanovi. Takozvani "soft skills".

Več o tem piše bloggerka, ki se je odpovedala tenure poziciji, in ima raje firmo, s katero servisira druge, ki se podajajo na pot akademskega drkanja, pa ne poznajo peskovnika:

blog.the-scientist.c...in-return/

>"Se torej nameravaš vrniti v Slovenijo?
>
>Ja. Tu so moja družina, moj fant, prijatelji. Tudi sama želim nekoč ustvariti normalno družino."

Punca (26) bo nekaj let v Nemčiji, domov, kjer ima fanta in družbo, pa gre enkrat na dva meseca. Glede na njeno študijsko prizadevnost, ni lahko ugotoviti, da je v zadnjem letu seksala tolikokrat, kot normalni, zdravi ljudje v zadnjem tednu. In to v svojih najlepših letih. In to je najbolj pogosta zgodba prizadevnih podiplomskih študnetov. Že med dodiplomcem so delali cele dneve, ker so vedeli, da za svoj cilj morajo biti več, kot le normalni študnetje. Osebnega življenja nimajo:

>"Ni časa za pogovore o vremenu ali o tem, kaj si zjutraj zajtrkoval. Tako je teže navezati tesnejše stike in najbrž od tu izvira tudi kliše, da so Nemci hladni ljudje."

Nemci sploh niso hladni ljudje. Bil sem tam in imeli smo se odlično. Delo je res delo, ampak ko se konča, so na vrsti klobase, po nekaj vrčih pira pa tudi občutki krivde okol WW2. Vse zelo spoštljivo in človeško. Ampak za vse to podiplomski študent nima časa - pa naj je v Nemčiji, ZDA, ali celo Sloveniji. Ob prvem znaku šibkosti ga njegovi preljubi sodelavci zakoljejo kot pujska. Akademskih drobtinic je malo, konkurenca je ostra.

Iti v tujino za to, da delaš cele dneve za plačo, ki ti omogoča preživetje in obisk doma enkrat na dva meseca, ni ravno nek smiselen življenjski model, posebej za nekoga, ki bi rad družino in normalno življenje. Naši gastarbajterji pred 30 leti so s celodnevnim delom vsaj kaj zaslužili in kaj privarčevali (ali vsaj zapili).

Grant je financiranje da - "to grant" je odobriti, torej ja to je odobritev financiranja.

In ja se strinjam PhD pozicije kot te so zelo delovno intenzivne, z vprašljivim ROI (return-on-investment) potem ko končaš - še posebej če se misli vrnit v Slovenijo. V razpravah o teh programih se pogosto pojavljajo mnenja, češ da je to enostavno izkoriščanje delovne sile, po možnosti iz tujine, ker so pripravljeni delati na taki poziciji za tako malo denarja. Mladi zdravniki v UK se pogosto pritožujejo kako delajo ogromno ur za povprečno plačo, kljub dragi diplomi in študentskim dolgovom, ampak biti doktorand je pa par magnitud bolj zafrknjeno.

Moje osebno mnenje: spoštujem tole doktroandko da se s tem spopada, očitno ji še jezik dela tudi probleme.

Tudi sam imam otroka, ki pa je že uspešno končal doktorat v Nemčiji na Univerzi v Regensburgu: Še pred končnim zagovorom doktorata si je že uspešno pridobil delovno mesto v farmacevtskem proizvodnem podjetju. S strani vodstva ima že postavljeno vizijo napredovanja. kljub temu, da je Slovenec, pa je bil izrdno dobro sprejet tako na Univerzi, kot sedaj v podjetju.

Naravoslovni doktorandi je*ajo ježa 3-4 leta, ampak z dr. nazivom so v Nemčiji na konju - v primerjavi s Slovenijo zlahka dobijo službo, začetna bruto letna plača je reda 60K euro (to velja za fizike).

Jasno, kdor pa je dovolj "neumen", da ostane v znanosti, bo še kakšnih dodatnih 3-6 let sužnjaril v raznih podoktorskih službah, tipično v ZDA. Zelo redki nato dobijo profesorske pozicije, ostali pa gredo pri 35 v gospodarstvo.

Vprajšajte npr. na IJS kdo želi delati na SLO industrijskih projektih. Nihče! Razlog je v tem, ker so projekti neplačani ali mizerno plačani. Pa po dveh letih plavanja in borbe s polpismenimi slo direktorji ne dosežeš nič - razen zaostanka pri številu objav v strokovni literaturi. Ostane ti teoretiziranje do penzije.

Meni se že od nekdaj postavlja vprašanje ali vpisat doktorat ali ne.... Problem vidim predvsem kje se potem zaposliti.

Ker če je edina možnost profesura na kaki fakulteti je to tema... Sem pa slišal kako se morajo mladi doktorandi (sem prav napisal... ) boriti proti starimi osli. žalost