Vsi kriminalci z belimi ovratniki se obešajo vedno na vsakokratno oblast. Vedno so tam, kjer je korito. Zato zelo hitro spreminjajo tudi svojo levičarstvo po potrebi v desničarstvo, kar niti ni preveč naporno, saj se vsaka javna izjava že razume, da so pravi politiki, čeprav o tem ni ne duha ne sluha. Je samo v deklaracijo zapakirana želja, da se dokopljejo do korita. Da bi služili polisu, ljudem in državi, pa se jim niti od daleč ne prikrade na um. Zato ne upoštevajo želja volivcev, ampak samo svoje ambicije in zasledujejo vonj denarja. Ta jim je isto kot zastava in grb, ko zašelesti, pa je tudi njihova himna.

Zato podtikati takim kriminalcem politične namene ni preveč resno. Resno je potrebno preudariti, ali je nekdo samo kriminalec z velikimi apetiti po državnem denarju, ali pa se bo resno ukvarjal s politiko in služil državi in državljanom. Volivci, ki so zreli, znajo to presoditi tako, da volijo uspešne politike v državnike. S takim vodstvom je država uspešna.

Če so pa volivci voli in ne uspejo ločiti kriminalcev od navideznih politikov, izvolijo take politike, ki državljane oropajo oplenijo, jim nabijajo najvišje davke na svetu, kradejo pokojnine, denar od zdravstva, šolstva in navijajo cene. Obenem pa taki politiki ljudi in volivce prepričujejo, da smo vsi isti. Vsak človek pri sebi lahko takoj ugotovi, če smo res vsi isti, ali smo res vsi kaj pokradli in se odloči ali bo kar verjel, da je tudi sam tak tat, da lahko takoj na lastne uhlje obesi nakradene diamante in odleti na nakradene počitnice v Dubaj ali Ciper. Voila!

Noben kriminalec ni ne desničar, ne levičar, je samo zapakiran, prefrigan kriminalec in parazit.