Kratkoročno cene posameznih dobrin zelo nihajo: npr. poplave v Avstraliji že vplivajo na cene žita in centralne banke pri tem nimajo nič. Ob kartelnem dogovoru bank o provizijah so cene prav tako zrasle. Ko je prišel na slovenski trg T-2 so cene dostopa do interneta "čudežno" padle tudi pri Telekomu (oz. takrat še SiOL-u). Skratka, vsaka cena posebej je predmet mnogih vplivov, ampak ponudba in povpraševanje je na svobodnem trgu še vedno "zakon". Poudarek na "svobodnem", brez Zemonskih dogovorov ali pa danes aktualnega, a še neodkritega, dogovora o pošastno visokih maržah trgovcev na pekovske izdelke.

Inflacija pa je splošen pojav, ko v daljšem časovnem obdobju zrastejo prav vse cene (oz. cene neke "košarice" dobrin). Tudi tu je lahko posledica čisto zunanja, npr. med vojno v Bosni so v obkoljenih mestih cene zrasle v nebo (v markah), ne zato, ker bi nemška centralna banka metala marke iz helikopterjev, ampak ker je bilo pomanjkanje vseh dobrih. To, kar se dogaja sedaj, pa ni toliko posledica pomanjkanja (čeprav oblast raje vidi, da verjamemo v to), ampak izgubljanje vrednosti denarja zaradi prevelikega izdajanja novega denarja.

Za razumevanje moramo namreč pogledati malo daljše obdobje. Statistični urad RS pravi, da so cene od decembra 2000 do decembra 2010 zrasle za 45,9%. To pa težko pojasnimo s toliko manj načrpane nafte, manj požetega žita, rastjo prebivalstva, celo z dvigom davkov ali izgubami zaradi tajkunov ne.

Kot sem povedal, pa gre vseeno za stvar religije, v katero ekonomsko teorijo verjameš. Zoprno je le to, da nekatere teorije dajejo bolj pravilne napovedi od drugih ne glede na število vernikov.