[Kimsky]
>
> Problem slovenske pridelave hrane ni to, da je ne bi imel kdo ali kje pridelovat, ampak da je pri nas pridelana precej dražja od uvožene iz Kitajske, Turčije ali Culukafrije.

Česen iz Kitajske (da samo za primero postavim) ima sicer za 1.000% preseženo mejno vrednost vsebnosti dušika,

Kaksna referenca na tole?

O tem cesnu sem ze toliko slisal, da sumim, da je ze postal urban legend.

>
> Česen iz Kitajske (da samo za primero postavim) ima sicer za 1.000% preseženo mejno vrednost vsebnosti dušika,

Kaksna referenca na tole?

O tem cesnu sem ze toliko slisal, da sumim, da je ze postal urban legend.

Avstrijci so delali neko raziskavo. Pobrano nedavno tega iz Dela ali pa kakšne od njihovih prilog.

Sicer pa to ni tako težko razumljivo. V nekem nemškem raziskovalnem inštitutu so ugotovili, da organsko gojene vrtnine in sadje vsebujejo precej več koristnih snovi (npr. 28% več vitamina C in celo 77% več železa) in manj škodljivih (sicer naravnih, vendar neželenih, npr. nitrata in natrija)sestavin kot primerjalni nasadi z rudninskim gnojenjem. Če pa gnojiš solato ali špinačo (ne vem, če to velja tudi za česen), pa se v njima začnejo kopičiti nitrati, ki se spremenijo v strupene nitrite.
Veš ti, kaj Kitajci trosijo po svojih poljih?

>
> Česen iz Kitajske (da samo za primero postavim) ima sicer za 1.000% preseženo mejno vrednost vsebnosti dušika,

Kaksna referenca na tole?

O tem cesnu sem ze toliko slisal, da sumim, da je ze postal urban legend.

Tule je en link, ki ti ne bo kaj dosti pomagal, razen če se nameravaš v stvar res poglobiti in iskati dalje:
onlinelibrary.wiley....PerPage=20