Glej, članek v Financah ne navaja, da je človek izdelal avto zgolj za lastno zabavo. On trdi da vidi ta izdelek kot poslovno priložnost. In šele to njegovo izjavo sem komentirel. Povedal sem svoje mnenje, prilepil link, koliko T-2 letnik 1913 zares stane, opozoril na dejstvo, da replike ne dosegajo cen originala, čeprav je ta izdelan iz drugih materialov in da projekt, ćeprav na videz zanimiv, če ga izvede na način kot si ga je zamislil, ne pije vode. Za tem tudi stojim. Starodobniki se prodajajo zaradi nostalgije, prodajajo zgodbo, replike teh istih avtomobilov tega aduta nimajo, zato tudi ne dosegajo visokih vrednosti na trgu. In ta gospod ponuja repliko, za katero bo dobil pnudbe tam od 10 do 15.000 EUR-ov in nič več. Stavim, da bo tako.

Nisem pa zgolj kritiziral, pač pa sem mu dal, pa mojem mnenju seveda, odlično idejo, naj trgu ponudi svojo izvedbo bara za avtomobile in morda vgradnjo prenosnih hladilnikov v avtomobile. To je lahko biznis za njega, ne pa končni avtomobil, čeprav maloserijsko repliko, ki zahteva veliko znanja, tega pa on niti pod razno nima. Še manj pa kapitala, kar je za njega še sreča, ker bi vsega izgubil, če bi se tega projekta lotil na polno.