[MarijanMacek]
> [vickibedi]
> > [MarijanMacek]
> > > [vickibedi]
> > > > [MarijanMacek]
> > > > > [crt]
> > > > > manjka podatek, koliksen del drzav clanic izpolnjuje kriterij dolga.
> > > >
> > > > Od starih članic samo NL(56,7%), SE(40,6%) in DK(36,4%). Od novih pa vse razen CY(97,5%), HR(78%), SI_HU(73,6%), ec.europa.eu/eurosta...tistics/sl
> > > > Tore 6 od 28 ne izpolnjujo pogoja o 60% deležu dolga v BDP.
> > >
> > > Dobro napredujemo proti levi strani grafa, tik za Hrvaško. V bistvu smo skupaj s Hrvati vodilni v zadolženosti od bivših socialističnih držav.
> > > Bravo, morali bi dobiti kakšno EU nagrado.
> >
> > Pozabljaš, da smo izenačeni z zelo uspešno Madžarsko in ne pozabi odlična Avstrija je bolj relativno zadolžena kot kakšna Hrvaška, da ne govorimo o naši "vukojebini"! Tale lestvica bolj spominja na to, katere države so se pored letom 1990 lahko zadolževale na zahodu. Recimo Jugoslavija in Madžarska s svojim golaž komunizmom. Ampak hudič je v eni podrobnosti, vsi ste mnenja kako smo zadolženi, pa je naša zadoženost precej pod povprečjem € cone (86,7%) in tudi EU28(81,6%). Je kar nekako v sredini relativne 11 od zgoraj in 16 odspodaj. Skratka nič posebnega, tudi če se primerjamo s straimi članicami, 7 pred nami, 6 za nami.
>
> Ni samo stvar v zadolženosti, temveč tudi v absolutnem BDP (in rasti le tega). Dolg je treba namreč tudi odplačevati. Če upoštevaš še ta podatek, pa se SLo, HR in HU precej slabše odrežejo. Slabše predvsem v smislu perspektive nadaljnje rasti.
> Takole plastično: dva človeka lahko kupita avto na kredit. Prvi kuupi BMWja, drugi pa Cliota. Oba se zadolžita za 20 svojih plač in oba plačujeta 30% od svoje plače za mesečno anuiteto. A vendarle bo tistemu, ki je kupil BMWja, ostalo več od plače kot kupcu Cliota. Navsezadnje bo revež moral varčevati pri ostalih izdatkih, pa še v slabšem avtu se bo vozil.
> Dolg reveža duši, bogatega pa ne.

Tisti, ki mora za "Cliota" najeti kredit v višini 20 neto plač tega ne bo nikoli naredil, seveda če je pri zdravi pameti, ker mu zmanjka za osnovno življenje, njegova plača je namreč reda 600€, oziroma je na minimalcu. Tudi oni, ki hoče BMW ni najbolj moder, če mora najeti kredit v takšni višini, sam nisem za lizing nikoli odštel več kot 10% plače.
Ti primerjaš vsaj 4x različne prihodke v plačah. Med državami v EU so takšne razlike le pri najrevnejših, RO, BG, PL, ki imajo od najbogatejše, DK (56k$), več kot 4x manjši BDP na glavo. Namenoma nisem upošteval davčnih oaz Irske (24% BDP je neznanega izvora, 71k$ in Luksemburga z enormnimi 105k$). Za te 3, bi mogoče tvoja predpostavka držala, za ostale pa velja, da so bolj ali manj finančno sposobne in razlika SI proti DK je samo faktor 2,4. Po tvoje si lahko takšen kupec privošči kredit za avto višjega srednega razreda. Pa si ga Slovenec s 1500€ neto ne privošči.
In tudi predpostavka o osnovnih izdatkih je slaba. V državi z nižjim BDP so pač izdatki za osnovne storitve države ustrezno nižji, kar seveda ne velja znotraj ene ekonomije, kjer revež in bogataš pač plačata enako za isto storitev. Zato obstaja posebna ekonomska kategorija na ravni držav, BDP po kupni moči. Po njem je pa med najbogatejšo NL (56k$) in najrevnejšo GR (29$)samo faktor 2. Ponovno sem izpustil davčni oazi IE in LX.

Primer je bil izbran zanalašč malo bolj ekstremno, da razumeš mehanizem. In ta seveda še kako drži na nivoju mikrofinanc posameznika. In tudi na nivoju državnega dolga velja podobno. Državni dolg sicer deluje nekoliko drugače, ker država (za razliko od posameznika) mora funkcionirati po sistemu "iz rok v usta", druga razlika pa je v tem, da pretirano varčevanje spet škodi gospodarstvu.
Ampak nekaj pa je gotovo - uravnotežene javne finance , v smislu dogovorjenega minimalnega primanjkljaja je ključ. Ker ekscesno najemanje kreditov škodi predvsem revežem.