Do Viranta in njegove »reforme« plačnega sistema smo imeli nekakšen nenapisani družbeni dogovor o delitvi BDP, od »virantovanja« naprej tega dogovora ni več. Javni sektor je prisvojil in še vedno prilašča večji in večji del BDP, ki mu daje neomejeno politično moč, saj ga nihče več ne kontrolira, vlada, ki je tako in tako le izvršilni organ konfederacije sindikatov javnega še najmanj.

Tista vlada je nekako morala poskrbeti za svoje pri koritu. Nato je ta silna načelna politika zajahala val neoliberalne ideologije in z njeno pomočjo popravljala svojo lastno napako na plečih vseh, ne le tistih, ki so takrat "omastili brkove". Etično, da glava peče. Inteligentno pa do te mere, da jih je odnesel cunami besne in združene množice.